Vojak iz Mekotnjaka prideluje jagode večne mladosti
Za nasad sibirskih borovnic se je Marko Kramar iz Mekotnjaka odločil iz več razlogov, prevladalo je to, da gre za nevsakdanji sadež nekoliko drugačnega okusa, ki je tudi bolj odporen proti zmrzali.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pred približno štirimi leti je Marko Kramar iz Mekotnjaka na domači zemlji zasadil nasad sibirskih borovnic, znanih tudi kot haskap jagode. V nasadu, ki se razteza na nekaj manj kot enem hektarju, je posadil 2848 grmov. »Sibirska borovnica je na videz bolj podolgovata, ima sladko-kiselkast okus, njena aroma pa je veliko bolj intenzivna kot pri ameriški borovnici. Med drugim vsebuje veliko več vitamina C, antocianinov in drugih antioksidantov kot drugo sadje,« nekaj značilnosti sadeža našteje Kramar.
Za nasad haskap jagod, ki jim pravijo tudi jagode večne mladosti, se je odločil zaradi več razlogov, med drugim ker so bolj odporne proti zmrzali, ker imajo dober okus in niso povsem vsakdanji sadež. Kot še pravi sogovornik, se s pridelavo česa podobnega v preteklosti ni ukvarjal, zato se je moral marsičesa naučiti sproti, veliko znanja pa je imel že od prej, saj imajo doma tudi sadovnjak in vrt.
Pridelek poberejo v nekaj tednih
Nasad je obrodil že prvo leto, takrat so pobrali približno 15 kilogramov pridelka, letos pa so pridelali že približno dve toni sibirskih borovnic. »Bilo bi še približno 500 kilogramov več, če nasada ne bi stolkla toča. Se je pa pridelek vsako leto doslej skoraj podvojil,« pravi Kramar. Trenutno urejajo dokumentacijo, s katero bi nasad dobil status ekološkega. To pomeni tudi, da razen s foliarnimi gnojili nasada ne tretirajo.
V nasadu, v katerem so uredili tudi namakalni sistem, imajo tri sorte sibirskih borovnic, zanje pa so se odločili, ker cvetijo hkrati. To pomeni tudi, da plodovi zorijo sočasno, pobirajo pa vsako sorto posebej. Sibirske borovnice so eden najzgodnejših sadežev z domačega vrta, saj obrodijo že v začetku maja. Obirati jih začnejo konec maja in končajo v približno dveh oziroma treh tednih.
»Vse obiramo ročno, kar je najbolj zahtevno opravilo v celotni pridelavi haskap jagod. Fizično delo resda ni zahtevno, potrebujemo pa veliko delavnih rok, ki jih je težko dobiti,« pravi Kramar, ki mu pri delu v nasadu največkrat pomaga mama, pri obiranju pa družini Kramar na pomoč priskočijo tudi sorodniki in prijatelji.
Na vprašanje, ali morda razmišlja o strojnem obiranju, odgovori pritrdilno, vendar si trenutno stroja za obiranje ne more privoščiti. »Razmišljam o izdelavi stroja s pomočjo prijatelja konstruktorja. Izdelali bi ga po obstoječih strojih, vendar v manjši izvedbi. Nasad je velik en hektar, kar je ravno toliko, da se ti strojno ne izplača najbolj, za ročno obiranje pa je dela veliko.«
Nasada Kramar v bližnji prihodnosti ne namerava širiti, saj želi delo v obstoječem obvladati do te mere, da bo vse potekalo čim lažje. Vedno namreč stremi k temu, da je čim manj nekega ponavljajočega se dela. »Tisto, kar se mora opraviti, se pač mora, poskušamo pa avtomatizirati vse, kar se da.«
Pridelava sadnega vina najbolj zahtevna
Po obiranju pridelka se začne njegova predelava. Kramar, ki ima prijavljeno dopolnilno dejavnost na kmetiji, se je najprej lotil predelave sibirskih borovnic v marmelade, sadne namaze in likerje, nato pa je ponudbo razširil še na sok, sadno vino ter peneče se sadno vino.
Večino izdelkov iz sadja dela v sodelovanju z drugimi lokalnimi proizvajalci, ki imajo za to urejene ustrezne prostore in opremo. Tudi doma ima urejen prostor za proizvodnjo, vendar še ni v celoti opremljen. »Želja je, da tudi sam nabavim ustrezno opremo in uredim prostor, za zdaj pa pač izdelava teh produktov poteka na tak način, vendar po moji recepturi.«
Pobranega pridelka ne skladiščijo, ampak ga skušajo v čim večjih količinah prodati svežega, ostanek pa takoj predelajo, saj sibirska borovnica ni tako obstojna kot na primer ameriška, prav tako je obstojnost nekoliko krajša zaradi ekološke pridelave.
Postopki pridelave posameznega izdelka se sicer razlikujejo, je pa vsem skupno to, da so izdelani iz kakovostnega sadja, ki je najprej oprano, nato pa sledijo specifični postopki, kot so pasterizacija pri marmeladah in sokovih, maceracija pri likerju ter fermentacija pri sadnem vinu. Kot pravi Kramar, je od vsega naštetega najbolj zahtevno izdelati sadno vino, saj je postopek dolgotrajen, vmes gre lahko kaj narobe. »Doslej še ni šlo, saj so pogoji predelave dokaj kontrolirani. Upam, da bo tako ostalo,« je še dodal.
Potrditev kakovosti
Pridelke Marko Kramar prodaja pod imenom Haskap Kramar, kupci pa jih lahko dobijo pri njem doma, nekaj tudi po dogovoru na terenu ali na stojnicah na različnih sejmih. Veliko jih proda tudi v službi. Zaposlen je v vojski, kar pomeni, da ima veliko sodelavcev in potencialnih odjemalcev.
Kramar je svoje izdelke letos prvič prijavil tudi na ocenjevanje v okviru festivala Dobrote slovenskih kmetij. Kot je pojasnil, je to storil po nasvetu kmetijske svetovalke, in izplačalo se je. V kategoriji žganih pijač je prejel zlato priznanje za haskap liker, v kategoriji sadna vina je prejel zlati priznanji za sadno vino iz haskap jagod Boreal Beauty in za peneče se sadno vino iz haskap jagod Midnight haskap, v kategoriji marmelade pa je zlato priznanje prejel za sadni namaz haskap jagode. »Vsekakor so ta priznanja potrditev, da gremo v pravo smer. Gre za oceno strokovnjakov, torej neodvisno oceno, da so izdelki res kakovostni,« pravi sogovornik.
Kot že omenjeno, o širitvi nasada za zdaj ne razmišlja, a to ne pomeni, da nima nobenih načrtov za dejavnost, s katero se ukvarja. Ker v prvi vrsti stremi k izboljšavam, namerava nasad zavarovati s protitočno mrežo, da mu pridelka ne bi pobrala toča. Prav tako ima v izdelavi že napol pripravljen izdelek, gre za liofilizirane jagode, primerne za smutije.
»Za zdaj ciljam na obstojnejše izdelke, saj vse drugo zahteva dosti več logistike in tudi večjo količino pridelka. Če bi želel s svojimi proizvodi oskrbovati manjše trgovine ali zadruge, bi moral ponudbo izdelkov zmanjšati, česar pa ne želim,« še pravi Marko Kramar, ki se spogleduje tudi s prodorom v tujino, če se bo za to pokazala priložnost in bodo njegovi izdelki za to zanimivi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
