Pridelek ponekod v celoti uničen, posledice so katastrofalne
Lani junija ogromna škoda na Goričkem, tokrat najhujše posledice v Prlekiji. Začelo se je že ocenjevanje škode.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Noč s srede na četrtek prejšnji teden je bila v Pomurju vremensko zelo pestra. Nevihte z močnim vetrom in nalivi so zajele dobršen del pokrajine, ponekod je padala tudi debela toča, na delu so bila številna prostovoljna gasilska društva. Neurje je največ škode povzročilo v osrednji Prlekiji, močno poškodovane so kmetijske kulture, prizadeti so bili številni stanovanjski in gospodarski objekti ter vozila, zaradi obilice padavin je prišlo tudi do zalivanja kleti.
Kot je ob tem povedal poveljnik Civilne zaščite Občine Ljutomer Danilo Polanič, ocene škode trenutno še nimajo, saj se ocenjevanje zavarovalnic še ni končalo, so pa morali gasilci posredovati pri nekaj odkritih in poškodovanih strehah.
»Največ intervencij je bilo v Ljutomeru, kjer imamo ob obsežnih padavinah vedno tudi problem z vodo, ki na Ormoški cesti in Ulici ob progi zaliva kletne prostore hiš. Zaradi tega smo že posredovali na direkciji za infrastrukturo, saj gre za državno cesto, vendar še nismo nič dosegli,« pravi sogovornik. Izpostavil je še, da jim je bilo ob tokratnem neurju v veliko pomoč tudi specialno vozilo civilne zaščite, ki ga imajo v uporabi.
V vinogradih uničen celoten pridelek
Precej bolj kot objekti pa so bili predvsem zaradi toče na udaru vinogradi, sadovnjaki, poljščine, vrtovi in travinje na širšem ljutomerskem območju. Posebej so prizadeta območja občin Ljutomer in Razkrižje, vse od Male Nedelje do Gibine.
Kot je pojasnil Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, je bila škoda na najbolj prizadetih zemljiščih ocenjena kot zelo velika, ponekod tudi kot popolna izguba pridelka. »To pomeni, da je lahko poškodovanost oziroma uničenost pridelka na posameznih njivah, v vinogradih, sadovnjakih ali vrtovih dosegla tudi do 100 odstotkov.«
Škoda je bila po besedah sogovornika zelo lokalna. Na območjih, kjer je padala debelejša toča in kjer so bili sunki vetra močnejši, so poškodbe rastlin, plodov, listne mase in opore lahko zelo hude, drugje, lahko tudi v neposredni bližini, je bila škoda manjša ali omejena predvsem na posamezne kulture in lege.
Kot je pojasnil Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje, so najbolj prizadeti vinogradi, kjer je ponekod uničen celoten letošnji pridelek, posledice pa bodo vidne tudi v naslednjih letih. »Nekatere kmetije, ki imajo manjšo razpršenost, so prizadete tudi do 100 odstotkov.« Na srečo pa so na tem območju v veliko primerih s protitočno mrežo zaščiteni intenzivni nasadi jablan, ki jih je veliko. Tisti, ki niso bili zaščiteni, so ponekod poškodovani tudi do 100 odstotkov.
Za pomoč prosili državo
V ljutomerski občini si kmetje še dolgo ne bodo opomogli. Županja Olga Karba je državo že zaprosila za pomoč, saj so prvi ogledi nakazovali, kot že omenjeno, da je škoda na nekaterih območjih tudi stoodstotna.
Ljutomerska občina se je po neurju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje in drugimi službami lotila zbiranja podatkov in priprave ocen škode. Županja je predsedniku vlade Janezu Janši tudi poslala dopis, v katerem ga je seznanila z razmerami in ga zaprosila, da država po prejemu uradnih ocen škode prouči možnosti za čim hitrejšo pomoč prizadetim kmetom, vinogradnikom in občanom.
»Občina Ljutomer bo še naprej spremljala razmere na terenu ter skupaj s pristojnimi službami storila vse, kar je v njeni moči, da pomaga prizadetim in čim prej odpravi posledice ujme,« je poudarila.
Ponoči ne letijo
Poleg Prlekije, ki je v tem neurju utrpela največjo škodo, pa so bili prizadeti tudi drugi predeli Pomurja. Kot pojasnjuje Ferenčak, je ponekod šlo za močno poškodovane posamezne parcele, vinograde, sadovnjake ali vrtove, drugje so bile manjše poškodbe listov, plodov, poleganje rastlin, zbitost tal in izpiranje ali nanos materiala zaradi nalivov.
»Poškodbe po toči so bile še na Goričkem, zlasti na območju Dolenec, Šalovec, Sela in Hodoša, ter v delih občin Tišina, Cankova, Rogašovci, Kuzma in Grad. To nedeljo pa je toča prizadela tudi večji del območja Gornje Radgone, Radenec in Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer pa je padala manjša toča, zato je tudi škoda manjša.«
Ob tem se je zagotovo marsikomu porajalo vprašanje, zakaj ob neurju, ki je 10. junija pozno zvečer zajelo tudi Pomurje, niso vzletela letala, ki izvajajo protitočno obrambo. Kot so pojasnili v Letalskem centru Maribor, ki tudi letos izvaja letalsko obrambo pred točo, po sončnem zahodu ne smejo leteti zaradi varnosti. Letala, s katerimi izvajajo protitočno obrambo, namreč letijo po pravilih vizualnega letenja. Ob slabi vidljivosti je zato vzlet takšnega letala prepovedan, svoje dodajo še same nevihte, ki razmere za letenje še poslabšajo.
Ocenjevanje škode se je začelo
Medtem se je na podlagi sklepa o začetku postopka evidentiranja škode, ki ga je izdala Uprava za zaščito in reševanje, začel postopek evidentiranja, predhodna ocena škode je namreč presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, zato je bil izpolnjen pogoj za izdajo omenjenega sklepa. Ta zajema ocenjevanje škode na stvareh, nastale zaradi neurij, med drugim na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi in vodotokih, ter škode v gospodarstvu.
Ocenjevanje škode bo potekalo do 24. julija, 31. julija pa bodo regijske komisije za ocenjevanje škode na prizadetih območjih opravile še kontrolne preglede ocenjene škode. Če bo škoda po tem dejansko presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, bodo izpolnjeni pogoji za to, da vlada razglasi naravno nesrečo. Šele takrat bo ministrstvo za okolje in prostor na podlagi zbranih podatkov pripravilo program odprave posledic škode.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
