Kolumna: Slovenci imamo svojo Dolly Parton. Reče se ji goveja juha
Gre za podobne občutke, kot ko Dolly Parton gleda pornič. Nisi neposredno vključen, vendar te malo dvigne.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dolly Parton, ena najpomembnejših ali bolje povedano najbolj popularnih ameriških country ustvarjalk, velja za utelešenje ameriškega sna. Dokaz, da lahko v Ameriki uspe vsak, tako kot ona, ki je s hribov Tennesseeja prišla do planetarne slave. Ob obletnici njenega delovanja so pripravili koncert, na katerem so največje zvezde ameriške glasbe izvajale njene pesmi. Na koncu dogodka je na oder prišla tudi Dolly. Dejala je, da se, ob tem ko posluša svoja dela v izvedbi kolegov, počuti, kot bi gledala pornič, ko sicer nisi neposredno vpleten, ampak te vseeno malo dvigne.
Country je v Ameriki nekaj podobnega kot pri nas zvrst, ki ji pravimo goveja muzika. V bistvu je country res goveja muzika, pa smo izraz nekako prenesli k nam, z razliko, da je ikonografija country glasbe povezana s kavboji, klobuki, kavbojkami in škornji, naša goveja muzika pa z ikonografijo narodnih noš, včasih prešitimi s špansko-ciganskimi elementi ali »joške vun« alpskim stilom odevanja. Ameriški kavboj gre v svoji opravi tudi na koncert, naš kavboj pa se za koncert odene drugače kot za v hlev. Stvar identitete, tako tam kot tukaj.
Poveličevanje pravice močnejšega
Identiteta je pač zmes različnih dejavnikov, kulturnozgodovinskega razvoja, geografije in v današnjem času predvsem vpliva digitalnih platform, ki v veliki meri hkrati brišejo spomin ali pa ga na novo interpretirajo, v dobrem in slabem smislu. Združene države so veliko večje od Slovenije, imajo pa tudi drugačno genezo razvoja.
Goveja glasba je neločljivo povezana z ameriško identiteto in nekako poveličuje pravico močnejšega, da zavzame okolje, ki ga v prihodnosti tudi brani. Prav v teh dneh Združene države Amerike slavijo 250-letnico neodvisnosti, svobodnega duha, ki mu je dovoljeno vse, dokler mu sosed ne postavi mej. Prav tako v teh dneh slavi obletnico svoje neodvisnosti Slovenija, 35 let bo minilo od takrat, ko je na Triglavu ob baklah zaplapolala zastava. Čeprav temeljimo na drugačni tradiciji, nekateri bi rekli, da na evropski tradiciji, kjer naj bi spomin segel veliko dlje kot zgolj 35 let v preteklost, ostaja odprto vprašanje, kaj dejansko smo oziroma kam gremo.
Dviganje in spuščanje zastave
Neka dezorientacija se pojavi ob vsakokratnem formiranju nove oblasti, ko se mali od palube odloči, da veter piha v neko drugačno smer kot doslej. Konkretno smo to videli pri dviganju in spuščanju palestinske in izraelske zastave. Gre za podobne občutke, kot ko Dolly Parton gleda pornič. Nisi neposredno vključen, vendar te malo dvigne. Prvo Jugoslavijo je formirala desnica, bolje povedano slovenske, srbske in hrvaške konservativne stranke. Čeprav je za zadnjo Jugoslavijo tako kot za velik del vzhodnega bloka veljalo, da je bila vedno bolj na arabski oziroma na Arafatovi strani, je poosamosvojitvena oblast stkala dokaj konkretne vezi tudi z Izraelom, čeprav je vpliv neuvrščenih ostal oziroma se stiki niso kar tako pretrgali.
Milan Kučan je bil na primer na pogrebu Jicaka Rabina in mnogim podjetjem so se z Izraelom odprle nove možnosti sodelovanja. Judje so pač del slovenske identitete, če to želimo priznati ali ne. Od Lendave do Trsta. To je dejstvo, vprašanje je zgolj, kako daleč pustimo seči našemu spominu. Tako kot v ameriškem spominu zlahka izostanejo Indijanci, pač v našem lahko vpliv judovske skupnosti.
Ko je pred leti Mura igrala z nogometnim klubom Macabbi iz Hajfe, smo se spomnili, da je bil nekdanji trener tega kluba Ernest ali kasneje Aryeh Koch rojen v Fokovcih na Goričkem. Profesionalna pot ga je vodila prek zagrebškega Građanskega v Izrael. Njegov zet je bil menda kapitan ladje, ki je v času mednarodnih sankcij pripeljala orožje za slovensko osamosvojitev. Prva uradna namiznoteniška tekma, ki velja tudi za uradno rojstvo NTZS, je bila odigrana pri Legensteinih v Čakovcu, ki so se tja preselili iz Murske Sobote. Več o tem in bivanju nekdaj močne judovske skupnosti v Prekmurju lahko pove aktualni poslanec Gibanja Svobode Dejan Süč, ki je najboljši poznavalec življenja Judov v Prekmurju in bližnji okolici. Dejstvo je, da je to tudi del naše identitete in da ni dovolj dvigati in spuščati zastav zaradi aktualnih populističnih političnih točk, saj je to enako, kot ko Dolly Parton gleda pornič. Nisi neposredno vključen, vendar te nekoliko dvigne. In nič več od tega.
Edini povezovalec identitete
Če je v Izraelu vse, kar se zgodi, od industrije, pridelave hrane, izobraževanja del nacionalne varnosti, če so vsi njeni premierji od Netanjahuja, Šarona, Rabina, Baraka, Peresa bili nekoč del Sayeret Matkala, Mossada ali IDF, je to del njihove identitete. Če so kavboji skupni imenovalec ameriškega sna, je vprašanje, kaj nas po 35 letih druži kot Slovence. Če je v vsaki gorenjski hiši v omari narodna noša, tega za druge dele Slovenije ne moremo trditi. Gorenjci pač nimajo vinogradov. V bistvu Slovenija nima ene skupne narodne noše. Najbližje, kar imamo skupnega, kar je edini povezovalec identitete, je goveja juha.
Nedeljska. Privid idile, ko se družina zbere ob nedeljski juhi, pa ima prav tako svojega nepovabljenega, vendar vedno prisotnega gosta. Radio. Čestitke in osmrtnice. Nekaj podobnega, kot ko Dolly Parton gleda pornič ali ko dvigujemo in spuščamo tuje zastave. Nisi neposredno vključen, vendar te vseeno malo dvigne. In tako že od mladih nog ustvarjamo identiteto hkrati z delitvijo na ene in druge. Vsem ostane v spominu juha, s tem da se nekateri otroci ob tem bolj spominjajo čestitk, drugi pa osmrtnic. Zaradi tega smo takšni, kot smo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
