Posledice suše se bodo čutile tudi v prihodnjih rastnih sezonah
Posledice suše so iz dneva v dan večje, izpadi pridelkov bodo ponekod stoodstotni. Začelo se je siliranje izsušenih posevkov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na ministrstvo za kmetijstvo poslala pobudo za prestavitev setve neprezimnih naknadnih posevkov zaradi letošnjih neugodnih vremenskih razmer, ki povzročajo izjemno sušo in pomanjkanje vlage v tleh.
Ministrstvo je pobudi zbornice prisluhnilo in rok s 15. avgusta prestavilo na 1. september, pri tem morajo biti neprezimni naknadni posevki na površinah prisotni do 15. oktobra.
Dolgotrajno pomanjkanje padavin in nadpovprečno visoke temperature so povzročile izrazito pomanjkanje vlage v tleh, razmere za pripravo tal, setev in vznik neprezimnih naknadnih posevkov so po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje trenutno zelo neugodne.
Setev v takšnih razmerah bi po pojasnilih KGZS pomenila slab ali celo neuspešen vznik posevkov, ki so namenjeni temu, da varujejo tla, zmanjšujejo erozijo in ohranjajo rodovitnost.
Še slabši ekonomski položaj
Letošnja dolgotrajna suša je ena najhujših doslej, na kar opozarjajo tako strokovnjaki kot kmetje. Suša ob visokih temperaturah je močno prizadela skoraj vse kmetijske panoge po celotni Sloveniji, posledice pa so iz dneva v dan večje, zato je škodo za zdaj težko oceniti.
KGZS je objavila podatke za nekatere kulture. Zapisali so, da bo pri koruzi v povprečju od 50 do 70 odstotkov manj pridelka, na najbolj prizadetih površinah bo izguba od 70- do 100-odstotna.
Ponekod se je že začelo predčasno siliranje zaradi popolnoma izsušenih posevkov. Podobno velja za krompir, pri zgodnjih sortah bo za 30 do 50 odstotkov manj pridelka, pri poznih sortah pa se pričakuje tudi do 90 odstotkov izgube.
KGZS še opozarja, da so pri zelenjadnicah na površinah, ki niso namakane, posevki že uničeni, tudi marsikje drugod se pričakuje do 100-odstotni izpad pridelka. Pri sadju bo pridelka v povprečju manj za 30 do 40 odstotkov, lokalno tudi do 50 odstotkov, poleg zmanjšane količine pa bo slabša tudi kakovost plodov.
Sušni stres močno vpliva tudi na vinograde, grozdi so namreč manjši, izplen mošta bo slabši, prav tako bo slabša kakovost grozdja na splošno.
Posledice suše se močno občutijo na travinju, v nižinah bo krme manj za 40 do 50 odstotkov, na hribovskih območjih bo ponekod izpad 100-odstoten, kar bo močno udarilo predvsem živinorejce. Ti že porabljajo zimske zaloge sena in silaže ter so prisiljeni dokupovati krmo.
Kot so še povedali na KGZS, suša tako ne ogroža le letošnjega pridelka, ampak bodo posledice čutile tudi prihodnje rastne sezone. Številni kmetje bodo zaradi težav, ki jim jih povzroča vreme, v še slabšem ekonomskem položaju zaradi pomanjkanja krme in zmanjšanih pridelkov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
