Paradni pridelek Kmetije Vitez so buče. Letos bo spravilo občutno prej
Na Kmetiji Vitez so pred leti opustili živinorejo in se preusmerili izključno v poljedelstvo, registrirali pa so tudi dopolnilno dejavnost, ki prinaša dodano vrednost.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kmetija Vitez, katere osnovna dejavnost je poljedelstvo, je ena največjih kmetij v Tešanovcih. Od leta 2019, ko je postal mladi prevzemnik, kmetijo vodi Denis Vitez, pred tem je bil skoraj štiri desetletja nosilec kmetije njegov oče Franc. Oba sta na kmetiji zaposlena, poleg njiju pa družino Vitezovih sestavljajo še babica Amalija, mama Darja, Denisova soproga Sonja ter njuna otroka Jože in Ana, Denisov brat Jan, ki živi v Murski Soboti, pa prav tako domačim velikokrat priskoči na pomoč.
Na kmetiji se ob poljedelstvu ukvarjajo še z dopolnilno dejavnostjo, primarno s prodajo bučnega olja, ponujajo pa tudi sončnično olje, po katerem je v zadnjih nekaj letih vse večje povpraševanje. Trenutno obdelujejo okrog sto hektarjev lastne zemlje in zemlje v najemu, ob tem pa imajo tudi 28 arov vinogradov. »Tržne presežke vina prodamo, predvsem društvom ali za kakšne priložnostne prireditve in slavja. Vseeno ni toliko pridelka, da bi lahko oskrbovali gostilne ali lokale,« pove Denis.
Njihova primarna dejavnost ostaja pridelava buč, te imajo letos posejane na 12 hektarjih, kar bo po spravilu prineslo od 10 do 12 ton suhega in očiščenega semena, ki ga bodo tudi v celoti porabili oziroma predelali. Seme hranijo na domači kmetiji, za te potrebe so pred približno 12 leti, ko so opustili živinorejo, hlev preuredili v skladišče. »Seme na dva tedna vozimo v eno od goričkih oljarn na predelavo, če je povpraševanje večje, je predelava pogostejša.«
Prodajajo jih doma
Večino olja prodajo na kmetiji, saj imajo urejeno tudi lično trgovino. »Med 60 in 70 odstotki je prodaja z dvorišča, po obdobju epidemije pa veliko prodajamo tudi po pošti. Oskrbujemo še tri gostilne v Ljubljani, v trgovinah pa nismo prisotni,« razloži Denis.
Pomemben segment, ki ga opažajo pri prodaji bučnega olja, so domači kupci. »To kaže, da te ljudje prepoznajo med množico prodajalcev, še bolj pa, da cenijo tvoje izdelke in se po njih tudi vračajo. V vasi smo namreč tri kmetije z registrirano dopolnilno dejavnostjo, kar pomeni, da smo podvrženi različnim kontrolam, birokraciji, davčnim blagajnam. Naši izdelki so zato nekoliko dražji od konkurenčnih, torej tistih, ki dejavnosti nimajo registrirane, pa se ljudje še vseeno vračajo k nam. To pomeni, da delamo dobro,« pristavi Franc.
O kakovosti bučnega olja govorijo tudi številna priznanja in nagrade, ki so jih že prejeli, med drugim letos, ko so na festivalu Dobrote slovenskih kmetij, ki poteka na Ptuju, prejeli zlato priznanje za bučno olje, ob tem pa še zlati priznanji za praženo bučno seme in sončnično olje.
Težave s semeni in vremenom
Oljne buče veljajo za občutljivo in specifično kulturo, v zadnjem obdobju je nekoliko zahtevnejša tudi njihova pridelava. Kot je pojasnil Franc, so imeli tudi sami v preteklih dveh oziroma treh letih težave s semenskim materialom, zato so morali na kar nekaj površinah po prvi setvi to ponavljati. »Ni bil toliko problem v kalivosti semena, ampak to ni dosegalo standardov. Težave so se pojavljale tudi pri sejalnicah, pri katerih smo morali zamenjati tudi sejalne elemente.«
Z vsakim takim ukrepom se izgublja idealna setev, ob tem pa so velik problem tudi strogi ukrepi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Kot je povedal Franc, je šla naša država pri tem še en korak dlje od evropske direktive, kar ob upoštevanju čedalje bolj ekstremnih vremenskih razmer pomeni le kopičenje težav.
»Nimamo nobene možnosti za uporabo herbicidov po vzniku kulture. Tudi tisti herbicidi, ki jih lahko uporabljamo pred vznikom kulture, so morda v zgodnji fazi lahko v deljeni aplikaciji še enkrat uporabljeni, drugače pa ne. Razen mehanskega zatiranja veliko možnosti torej nimamo, to pa pri tako velikih površinah ni možno.«
Poleg naštetega na pridelavo buč vplivajo tudi vremenske razmere. Kot sta povedala sogovornika, imajo njivske površine na dokaj težkih tleh, ki bolje zadržujejo vodo oziroma vlago, zato prevelikih težav zaradi suše za zdaj niso imeli, se pa po tako dolgem vročinskem valu in sušnem obdobju posledice na bučah sedaj že poznajo.
Buče so manjše velikosti kot običajno, poznalo se bo tudi v količini in kakovosti pridelka, saj seme ne bo pravilno izoblikovano. »Semena so znotraj tehnološko zrela, zato bo prihajalo do retrovegetacije. Začela bodo kaliti in vsaka sprememba na semenu, preden ga pobereš, je izguba pri pridelku, saj takšno seme predstavlja dodatno primes,« razloži Franc.
Ob tem še doda, da kljub temu o namakalnem sistemu, v katerega bi vlagali sami, ne razmišljajo, saj je to za namene poljedelstva prevelik strošek. »Cene kmetijskih pridelkov so zadnjih nekaj let pod nivojem, z njimi kmetje ne pokrijemo niti osnovnih stroškov, tudi zato je dopolnilna dejavnost kot vir dodatnega zaslužka več kot smiselna.« Buče bodo Vitezovi začeli spravljati čez približno dva tedna, kar je občutno prej, kot je to običajno. V normalnih vremenskih razmerah bi buče z njiv spravljali v prvi polovici septembra.
Bistvene širitve ne bo
Poleg pridelave buč pa na kmetiji kolobarijo s približno sedmimi kulturami, med drugim tudi s pšenico, ječmenom, sojo, ržjo, imajo tudi deteljo kot krmni posevek. Z živinorejo se, kot rečeno, več ne ukvarjajo, za lastne potrebe imajo nekaj pujsov in kokoši. So se pa že pred leti odločili za precizno oziroma pametno kmetijstvo, temu primerno so posodobili kmetijsko mehanizacijo, saj so si želeli olajšati delo. »Takšno kmetovanje je bolj natančno, kar se pozna predvsem pri setvi. Zagotovo je to prihodnost,« poudari Denis.
Vitezovi ponujajo tudi strojne storitve, predvsem setev in žetev ter obdelavo zemlje. Kot sta povedala Franc in Denis, bodo morda v prihodnosti kmetijo razširili za te površine, za katere starejšim sovaščanom ponujajo strojne storitve. »Gre za manjše kmetije, ki jih ljudje postopoma opuščajo. To zemljo bi potem morda kupili ali vzeli v najem, več kot to pa zagotovo ne, ker bi postalo neobvladljivo, prav tako ne bi šlo brez tuje delovne sile, o kateri pa ne razmišljamo,« je jasen Franc.
Ker sta Darja in Sonja zaposleni, ne bi bilo niti smiselno, da bi zaradi dela na kmetiji pustili službo in izgubili redni mesečni prihodek, zato o širjenju proizvodnje ne razmišljajo.
»Želje in načrti sicer so, da bi spekter izdelkov nekoliko razširili, vendar do te mere, da jih bomo lahko sami doma izdelovali. Morda pa bomo kdaj v prihodnosti pred hišo postavili tudi avtomat za prodajo olja, kar bi bila vsekakor smiselna naložba,« je še povedal Denis. Sogovornika sta se ob tem še strinjala, da bi morala imeti država več posluha za kmetijstvo, ki ni le pridelava hrane, ampak ohranja tudi videz kulturne krajine ter prinaša dodano vrednost za številna področja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
