Suša in pozeba Pomurcem lani povzročili 20 milijonov evrov škode
Najbolj prizadeta na ravni države sta bila koruza in krompir, največ pa je pozeblo jabolk, jagod in hrušk.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vlada Republike Slovenije je potrdila oceno škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše ter oceno škode v trajnih nasadih zaradi pozebe v minulem letu. Škoda zaradi suše na ravni države znaša nekaj več kot 42,3 milijona evrov, zaradi pozebe pa nekaj več kot 35,1 milijona evrov. Oba zneska presegata 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2025, zato je dosežen limit za državno pomoč v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč.
Zbirnik ocenjene škode v kmetijstvu, ki nam ga je poslalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kaže, da je lani v pomurski regiji zaradi pozebe nastalo za nekaj več kot 2,7 milijona evrov škode na približno 16 tisoč arih, pri tem je bilo oddanih 59 vlog, suša pa je po podatkih v zbirniku v Pomurju povzročila za slabih 17,7 milijona evrov škode na nekaj manj kot 1,8 milijona arih, oddanih je bilo 1681 vlog.
Škodo, ki jo je povzročila suša, je prijavilo vseh 27 pomurskih občin, najhuje so bile prizadete Mestna občina Murska Sobota ter občine Moravske Toplice, Puconci, Beltinci, Lendava in Apače. Škodo zaradi pozebe so prijavile občine Apače, Beltinci, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Odranci, Puconci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina in Veržej, največ škode pa je nastalo v občinah Moravske Toplice, Sveti Jurij ob Ščavnici, Cankova, Razkrižje in Ljutomer.
Skupno sta torej pozeba in suša v lanskem letu v Pomurju povzročili za več kot 20 milijonov evrov škode, pri čemer ministrstvo za kmetijstvo za zdaj ne more povedati, katere kulture so bile pri nas najbolj poškodovane, imajo le podatke o poškodovanih kulturah na ravni celotne države.
Suša je največ škode povzročila na koruzi v zrnju (slabih 19 milijonov evrov), koruzni silaži (7,3 milijona evrov), poznem krompirju (6,3 milijona evrov), hmelju (4,7 milijona evrov), sledijo soja in buče, pozeba pa je največ škode povzročila na jabolkih I. kakovosti (25 milijonov evrov), jagodah (3,3 milijona evrov) hruškah I. kakovosti (2,3 milijona evrov), gojenih borovnicah (1,4 milijona evrov), orehih, češnjah in namiznih breskvah.
Kmetijsko ministrstvo bo zdaj pripravilo program za odpravo posledic škode, časa ima največ tri mesece, da ga predloži vladi.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.