Žetev končana, zdaj čas za ustrezno obdelavo strnišča.To so pravi ukrepi
Ključni ukrepi varujejo tla pred negativnimi vremenskimi vplivi, zatirajo plevel in povečujejo biotsko raznovrstnost. Kateri so?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Žetev ozimnih žit se je tudi v Pomurju v večji meri končala. Z njiv sta pospravljena ječmen in pšenica, ki sta bila letos pri nas posejana na približno 22 tisoč hektarjih. Po žetvi pa je pomembno, da se na požetih njivah čim prej ustrezno obdela strnišče.
Namen prve obdelave je prekinitev kapilarnega dviga vode, ohranjanje talne vlage, spodbujanje kalitve semen plevela ter razgradnje žetvenih ostankov.
Na večini površin je, kot je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota Boštjan Ferenčak, primerna plitva strniščna obdelava z rahljalnikom ali drugim primernim orodjem, s katerim žetvene ostanke enakomerno vdelamo v tla. »Na njivah, kjer so tla zbita ali je zastajala voda, pa je treba izvesti globinsko rahljanje oziroma podrahljavanje tal,« je še dodal.
S tem se izboljša zračno-vodni režim v tleh, omogoči se boljše pronicanje vode in ustvarjajo se boljše razmere za naslednji posevek. Obdelavo je treba prilagoditi stanju tal, vlagi v tleh in načrtovanemu kolobarju, po obdelavi pa je zaželeno, da se posejejo strniščni posevki, ki počrpajo morebitni ostanek dušika od prejšnje kulture, tla pa ščitijo pred vremenskimi vplivi in tako povečajo organsko snov v tleh, je še pojasnil Ferenčak.
Setev strniščnih dosevkov, ki se opravi po spravilu glavnega pridelka, ima več prednosti za tla, okolje in kmetijsko pridelavo. Dosevki postajajo vse pomembnejši del sodobnega kmetovanja, rezultati raziskav pa kažejo, da so jamstvo za varovanje kmetijskih zemljišč pred negativnimi vplivi vremena.
»Med najpomembnejša ukrepa štejemo takojšnjo plitvo obdelavo tal, ki se opravi takoj po žetvi do globine 10 centimetrov, ter obogatitev tal s humusom, ki je ključ do zdravih in rodovitnih tal,« pa je pomen humusa v tleh opisal Stanko Kapun, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota.
Dodal je še, da je setev strniščnih dosevkov pomembna tudi zaradi zatiranja plevela, saj gosta rast dosevkov omejuje kalitev in razvoj plevelov, zlasti ajda dobro razpleveli njivske površine, poveča se tudi biotska raznovrstnost, saj cvetoči dosevki privabljajo opraševalce in koristne žuželke, pridelovalci pa si zagotovijo voluminozno krmo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.