Narodne skupnosti so most med Slovenijo in Madžarsko
Na obisku pri slovenskem zunanjem ministru Tonetu Kajzerju je bila madžarska podpredsednica vlade Anita Orban. Med drugim sta obiskala Občino Hodoš.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je na obisku v Sloveniji kot prvo gostjo gostil madžarsko ministrico za zunanje zadeve in podpredsednico vlade Madžarske Anito Orban.
Obisk je minil v luči nadaljevanja rednega političnega dialoga med državama, poglabljanja dobrososedskih odnosov ter izmenjave stališč o aktualnih evropskih in mednarodnih vprašanjih, posebna pozornost pa je bila namenjena krepitvi sodelovanja pri čezmejnih infrastrukturnih projektih, nadaljnjemu razvoju gospodarskega sodelovanja ter spodbujanju investicij.
Posebno pozornost sta ministra namenila področjem, ki državi najbolj povezujeta, to so trgovina, energetika, infrastruktura in prometna povezljivost. Skupni infrastrukturni in gospodarski projekti prispevajo h konkurenčnosti obeh gospodarstev, večji energetski varnosti ter krepitvi povezljivosti in razvoja širše srednjeevropske regije.
Most med državama
Posebno pozornost sta ministra namenila obema narodnima skupnostma, Slovencem na Madžarskem in Madžarom v Sloveniji, tako sta uradni obisk zaključila v Občini Hodoš, kjer sta med drugim skupaj z delegacijama položila venec h kipu prve poslanke madžarske narodnosti v slovenskem parlamentu Mariji Pozsonec, nato pa sta si ogledala še mladinski dom na Hodošu, ki je primer dobre prakse in uspešnega projekta, financiranega iz skupnega razvojnega sklada obeh držav.
"Prostor na Hodošu demonstrira raven sodelovanja med državama. Infrastrukturno daje ta objekt možnosti za razvoj sodelovanja, torej za druženje mladih, vzpostavljanje stikov in okrepitev sodelovanja med državama," je uvodoma povedal minister Kajzer.
Nadaljeval je, da so z ministrico in delegacijama obravnavali dvostranska vprašanja, pri čemer so v zaključnem delu obiska največ pozornosti namenili obema skupnostma na obeh straneh meje. Ugotovili so, da sodelovanje in skladi, ki so bili vzpostavljeni pred časom, omogočajo gospodarske projekte, ki ljudem dajejo možnost, da se vračajo oziroma ostajajo doma ter tu ohranjajo identiteto, kulturo in jezik.
Skupni sklad je sicer eden od temeljev, na katerega računata obe skupnosti. Kot je povedal Kajzer, je stvari, ki delujejo in dajejo rezultate, vredno podpreti, to bo tudi njegovo sporočilo slovenski vladi, saj upa, da bo sklad deloval tudi v prihodnje.
"Lokacija, na kateri zaključujemo obisk, je primer dobre prakse, dobrega sodelovanja na področju skupnega sklada. Ta je pomemben pri ohranjanju in razvoju obeh narodnih skupnosti. Naloga nas in sklada je, da razvijamo gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta in da je možnost tu živečim, da ostajajo doma," pa je ob tem povedala Anita Orban.
Dodala je, da so se v pogovorih s predstavniki obeh skupnosti dotaknili tudi gradnje in obnove čezmejne infrastrukture, z ministrom Kajzerjem pa se bosta zavzemala za projekte, ki jih bo možno financirati iz evropskih sredstev.
"Obmejno območje je namreč pomemben most pri stiku med obema državama. Z ministrom sva se dogovorila, da bomo pregledali vse možnosti glede razpisov, na katerih bi lahko pridobili različna sredstva, ki bi služila napredku obeh skupnosti," je še povedala madžarska zunanja ministrica.
Gostil porabske Slovence
Dan pred obiskom madžarske ministrice je minister Kajzer v Ljubljani sprejel predstavnike slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Z zagovornikom slovenske manjšine v madžarskem parlamentu Karlom Holcem, predsednikom Državne slovenske samouprave Petrom Ištvanom Kondorjem ter predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs je razpravljal o položaju, izzivih in razvojnih priložnosti skupnosti. Občutki po obisku so bili na strani predstavnikov slovenskih narodnih manjšin na Madžarskem zelo pozitivni.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.