V Pokrajinski knjižnici predstavili podatke občanov na temo opraševalcev
Osrednja tema srečanja je bila raziskovanje opraševalcev s pomočjo občanske znanosti
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je v torek, 12. maja, potekalo peto srečanje Regionalne skupine za varstvo opraševalcev v okviru projekta Interreg Slovenija Hrvatska BEE(A)WARE. Osrednja tema srečanja je bila raziskovanje opraševalcev s pomočjo občanske znanosti.
Kot je uvodoma razložil Danilo Bevk, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB), je občanska znanost namenjena vključevanju ljudi v zbiranje različnih podatkov. Tako je možno zbrati veliko število podatkov, ki bi jih raziskovalci sami težko zbrali. V okviru srečanja sta bila predstavljena dva primera občanske znanosti na temo opraševalcev.
Mojca Pibernik, Čmrljica – slovensko društvo za varstvo opraševalcev, je predstavila akcijo Pru čmru. V njej sodelujoči opisujejo čmrlje matice od januarja do aprila (vsi čmrlji pomladi so matice). Namen akcije je spremljanje dejavnosti različnih vrst čmrljev, njihovo razširjenost in na katerih rastlinah se hranijo. Sodelujoči podatke vnašajo s pomočjo mobilne aplikacije. Letos je akcija potekala že tretje leto, zbrali pa so več kot 2.200 podatkov iz cele Slovenije. Precej podatkov je bilo tudi iz Pomurja. Akcija se nadaljuje naslednje leto.
Tadej Verbič, mladi raziskovalec na NIB je predstavil popis opraševalcev, ki poteka v okviru evropskega projekta BEE-GUARDS. Projekt poteka v več evropskih državah, v Sloveniji ga NIB. Udeleženci približno 10 minut opazujejo izbrano cvetočo rastlino in nato podatke vnesejo prek spletne strani. Projekt poteka do septembra letos.
Več udeležencev srečanja je že sodelovalo v občanski znanosti in so delili svoje izkušnje. Ta je pomembna ne le za zbiranje podatkov, ampak tudi z vidika ozaveščanja. Z opazovanjem opraševalcev se lahko veliko naučimo in postanemo bolj pozorni nanje. Ste vedli, da v Sloveniji živi več kot 570 vrst čebel, od tega vsaj 35 vrst čmrljev?
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
