Foto: Med tridesetimi kilometri jagod in 15 tisoč glavami solate
Obiskali smo Panvitine rastlinjake, kjer jagode rastejo s pomočjo hidroponike, solata Frišno pa po skoraj povsem avtomatiziranem postopku.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Skupina Panvita je eden od treh največjih slovenskih pridelovalcev jagod. Gojijo jih že dlje časa, leta 2022 pa so investirali v nov objekt za gojenje s pomočjo hidroponike. Gre za metodo, ki jo poznajo od Italije, Španije do drugih razvitih držav, s katero premostijo vremenske težave in težave z delovno silo.
Zaposleni namreč na 30 kilometrih gojitvenih kanalov jagode obirajo na višini 90 centimetrov, kar je enako višini kuhinjskega pulta. S tem je delo prijaznejše do delavca, hkrati pa hitrejše. Kot nam je povedal tehnolog Boštjan Štajnberger, v rastlinjaku z jagodami zaposlujejo od 20 do 30 ljudi, na vrhuncu sezone število zaposlenih naraste tudi do 70.
Dve nadstropji
V skoraj dva hektarja velikem objektu za pridelavo jagod uporabljajo tako imenovani sistem gor in dol, kar pomeni, da so rastline razporejene na dveh ravneh. V rastlinjaku je kar 30 kilometrov gojitvenih kanalov, v katerih so vreče s kokosovim substratom in sadikami jagod. Panvita se je za hidroponsko pridelavo odločila predvsem zaradi večje učinkovitosti in boljše prilagodljivosti vremenskim razmeram.
Kar 70 do 80 odstotkov jagod pridelajo v spomladanski sezoni, od aprila do sredine junija, preostanek pa jeseni. Ko se spomladanska sezona izteče, pripravijo sadike za jesenski del, nato jih zavržejo, kar pomeni, da enkrat na leto menjavajo sadike. »V glavnem imamo dve sorti, z nekaterimi sortami pa tudi eksperimentiramo. Sadike vsako leto kupujemo pri velikih italijanskih proizvajalcih, kjer letno vzgojijo tudi do 170 milijonov sadik,« razlaga tehnolog, ki dodaja, da delajo z zamrznjenimi sadikami.
»Sadika se proizvede pri proizvajalcu, potem se v januarju zamrzne, julija jo odmrznemo, posadimo, konec leta poberemo del pridelka, glavnina pridelka pa nas pričaka naslednje leto,« razloži tehnolog.
Dodaja, da imajo pri rasti pomembno vlogo čmrlji, ki oprašujejo jagode. Imajo okrog 20 panjev, uvažajo jih iz Nizozemske ali Poljske. Pomembno vlogo pri opraševanju imajo tudi naravni opraševalci iz okolice. »V podjetju sodelujemo z lokalnimi čebelarji, ki v času cvetenja oljne ogrščice in drugih kultur postavljajo čebelnjake v bližino naših rastlinjakov,« pove tehnolog.
Z robotom nad bolezni
Med inovativnimi sestavnimi deli Panvitinega rastlinjaka je tudi robot, ki so ga kupili letos. Gre za avtonomno napravo, opremljeno z UV-svetlobo, ki ponoči samostojno vozi med vrstami jagod. Svetloba z valovno dolžino okoli 270 nanometrov zavira razvoj pepelaste plesni, ene največjih težav pri pridelavi jagod.
»Na neki način gre za mehanski boj proti boleznim, saj lahko zmanjšujemo uporabo zaščitnih sredstev,« pojasnjuje tehnolog ter dodaja, da imajo slovenski pridelovalci pogosto strožje pogoje kot njihovi konkurenti v južni Evropi. Nekatera sredstva, ki so dovoljena v Italiji, Španiji ali Grčiji, v Sloveniji niso registrirana. Zaradi podnebnih sprememb in vse pogostejših vremenskih ekstremov pa se težave z boleznimi povečujejo. Prav zato v Panviti iščejo alternativne rešitve.
45 kg jagod na uro
Vse Panvitine jagode končajo na policah slovenskih trgovskih verig, saj so namenjene domačemu trgu. Tehnolog je poudaril tudi, da je ena od prednosti domačega pridelka v poštenem odnosu do zaposlenih. »Velik del ekipe sestavljajo domačini in upokojenci, ki se iz leta v leto vračajo. V letošnji sezoni so dosegli tudi zanimiv rekord. Šest obiralk iz Beltincev je obralo kar 45 kilogramov jagod na uro. Povprečje znaša od 20 do 25 kilogramov,« pove tehnolog, ki doda, da se obiranje začne že ob petih zjutraj, saj so plodovi takrat hladnejši in manj občutljivi. Še isti dan jih ohladijo, zapakirajo in odpeljejo v distribucijske centre.
Štiri milijone glav solate na leto
Pomemben del Panvitinega svežega programa je tudi sodoben rastlinjak za pridelavo solate v Nemščaku. Objekt velikosti dobrih dveh hektarjev omogoča neprekinjeno pridelavo vse leto. »Od lanskega leta, ko smo začeli proizvodnjo, se ta ni ustavila niti za en dan,« je poudaril tehnolog Luka Grgovič.
Letno v rastlinjaku pridelajo približno štiri milijone glav solate, dnevno pa poberejo okoli 15 tisoč glav, toliko nato posadijo novih. Za rast solate je najpomembnejši dejavnik voda. Hidroponski sistem upravlja deževnico, zbrano v laguni. Če deževnice zmanjka, uporabljajo vodnjak ali tekočo vodo. »Najpomembnejša je voda, zato jo ves čas preverjamo na računalnikih. Na solati se zelo hitro vidi, če z njo kaj ni v redu,« je poudaril.
Celoten proces pridelave je v veliki meri avtomatiziran. Semena najprej ročno posejejo v substrat, jih prekrijejo z vermikulitom in za dva dni postavijo v kalilnico. Nato sadike prenesejo v rastlinjak, kjer rastejo naprej. Dnevno presadijo tudi do 20 tisoč sadik.
Sledi glavni rastni del v rastlinjaku, kjer solata raste do pobiranja, končne velikosti. Ta del je razdeljen na več linij, tukaj tudi menjujejo sadike, da se zmanjša tveganje za bolezni.
Rastlinjak nadzoruje računalniški sistem, ki skrbi za namakanje, dodajanje hranil, senčenje in prezračevanje. Pozimi rastline osvetljujejo z LED-svetili, ogrevajo pa jih s cevmi, po katerih kroži topla voda. Po celotnem rastlinjaku so postavljeni lističi za kontroliranje insektov. Tako jih privabijo s solate. »Poleti solata od setve do pobiranja potrebuje približno en mesec, pozimi pa tudi dva meseca in pol,« je pojasnil Grgovič.
Ko je solata pobrana, se žlebovi operejo in razkužijo ter ponovno uporabijo. Vsi premiki rastlin skozi rastlinjak so avtomatizirani, v končnem delu proizvodnje pa za pakiranje skrbi od štiri do sedem zaposlenih. Sicer je zaposlenih le 12 ljudi, ki v rastlinjaku delajo v eni izmeni.
Tri vrste solate
Pod znamko Frišno za zdaj gojijo tri vrste solate – mehko, trio solato in kristalko. Njihova posebnost je, da prodajajo solato s korenino vred, kar trgovci in kupci zelo dobro sprejemajo. »Trgovci so solato s korenino zelo dobro sprejeli, saj ostane bistveno dlje sveža. Če jo shranimo v hladilniku, zdrži precej dlje kot običajna rezana solata,« je povedal Grgovič.
Dodal je, da je med slovenskimi kupci najbolj iskana kristalka. Trio solate (iz treh različnih semen) pa v Sloveniji po besedah Grgoviča prej skoraj ni bilo mogoče dobiti. Videli so jo v tujini in se odločili, da jo poskusijo ponuditi tudi pri nas. V primerjavi z jagodami, ki se prodajajo izključno v Sloveniji, solato v 60 odstotkih prodajo v Sloveniji, preostalo pa na Hrvaškem.
Več fotografij iz reportaže si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
