Sobočan sinu podaril potovanje v Dubaj, ki se je končalo z evakuacijo
Boštjan Bavčar iz Murske Sobote je sinu ob rojstnem dnevu podaril potovanje v Dubaj, ki se je zaradi zaostrenih razmer končalo z evakuacijsko vrnitvijo domov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V tem tednu se je po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu domov vrnilo tudi več Pomurcev. Med njimi je Boštjan Bavčar iz Murske Sobote, ki se je s šestletnim sinom v sredo zvečer s prvim evakuacijskim letom iz Omana vrnil v Slovenijo, potem ko sta obtičala v Dubaju.
Potovanje v Združene arabske emirate je bilo za sina darilo ob njegovem šestem rojstnem dnevu, a se je zaradi zaostrenih razmer spremenilo, kot pravi, v "dodatno pustolovščino".
Na ljubljanskem letališču sta pristala po dveh napornih dneh poti. Pot domov se je začela v torek že zgodaj zjutraj. "V hotelu smo se začeli zbirati ob pol sedmih, na pot smo krenili malo po osmi uri. Prednost je bila, da smo bili v tej skupini le slovenski gostje iz našega hotela, tako da se nam ni bilo treba voziti okrog in pobirati druge kje drugje," pripoveduje Bavčar.
Pot je bila dolga in zapletena, še posebej prehod meje med Združenimi arabskimi emirati in Omanom. "Pozna se velika razlika med Dubajem in Omanom. Na meji so nas štirikrat pregledali. Najprej smo eno uro čakali na avtobusu brez informacij, potem je omanska policija pregledala nas, potne liste in prtljago," opisuje. Ker sta potovala z agencijo, je bilo nekaj skrbi manj.
Dva naporna dneva
Največja težava je bila negotovost, ko so se načrti o letu večkrat spreminjali. "Naporna je postala, ko smo po večkratnem odlaganju na letališču v Maskatu izvedeli, da spet ne bomo leteli. Takrat pride tista negotovost," pravi.
Kljub temu se je trudil ohraniti mirno glavo, predvsem zaradi sina. "Vesel sem bil, da je sin ves čas spal, dokler ga nisem zbudil. Tako ni bilo tiste travme ali stresa." Sam je iskal pozitivne ljudi, s katerimi je kramljal, se šalil, resnejšim temam pa so se izogibali. "V takih situacijah se pokaže karakter človeka. Včasih je bilo neprijetno, ampak verjel sem, da se bo vse srečno končalo."
Na letališče v Maskatu so prispeli v torek zvečer okoli osme ure po lokalnem času in tam ostali skoraj celo noč ter del naslednjega dne. Iz Maskata proti jordanski Akabi so poleteli šele v sredo dopoldne. Po točenju goriva in menjavi posadke naj bi letalo proti Sloveniji vzletelo ob 16.10 po srednjeevropskem času, a se je časovnica zamaknila, tako da je na pot krenilo malo po 18. uri. Na brniškem letališču so pristali v sredo nekaj minut po 22. uri.
Bavčar pravi, da je imel na poti več manjših 'mejnikov'. "Ko sva s sinom šla od doma v Murski Soboti, je bil prvi cilj priti na letališče. Ko sva tja prispela, sem si oddahnil. Drugi mejnik je bil, ko smo se na poti nazaj usedli na avtobus za Oman, tretji pa, ko smo končno sedli na letalo."
Videla rakete na nebu
Situacija se je zapletla v soboto po ameriško-izraelskem napadu na Iran in njegovem povračilnem odgovoru. Takrat sta na nebu videla tudi raketo, ki je letela nad območjem.
Sam je imel v tistih dneh tri glavne skrbi. "Najpomembnejše so bile tri stvari: sin, da se dobro počuti, da imava sobo in da deluje plačilni sistem. Internet niti ni bil tako pomemben." Zato je poskrbel, da sta bila ves čas aktivna in med ljudmi. "Ves čas sem skrbel, da sva bila aktivna, da se je družil – tudi na letališču."
Sin je situacijo presenetljivo dobro prenesel. "Vprašal sem ga, kaj si misli o vojni. Enkrat je samo rekel, da ga je malo strah – takrat, ko nismo vedeli, kako naprej. Drugače pa je vse dojemal precej sproščeno." Bavčar želi, da bo izkušnja sinu ostala predvsem kot življenjska lekcija. "Za njega je to nova izkušnja, dogodek, za katerega upam, da bo obogatil njegov pogled na svet."
Celoten pogovor z Boštjanom Bavčarjem lahko preberete v novi številki Vestnika, naslednji četrtek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.