Okrožno sodišče lani rešilo 7000 zadev. Povečujejo se nepotrebne vloge
Predsednik soboškega okrožnega sodišča opozarja na eskalirano vlaganje pravnih sredstev tudi v neutemeljenih primerih.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je izdalo letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti slovenskih sodišč. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je v poročilu zapisal, da je sodstvo tudi lani uspešno izvajalo svoje ustavno in zakonsko določene naloge. »Sodišča so kljub povečanju števila prejetih zadev in pomanjkanju podpornega osebja poslovala stabilno in v veliki meri obvladala število prejetih zadev.
Časovni standardi so v osnovi postavljeni tako, da sodišča spodbujajo k hitrejšemu reševanju zadev, zato jih večina sodišč v letu 2025 (še) ni dosegla. Doseganje časovnih standardov na posameznih sodiščih pa kaže, da so postavljeni standardi realni in dosegljivi,« pravi. Pojasnimo, časovni standardi so pričakovani časi opravljanja tipičnih procesnih dejanj in pričakovani časi reševanja zadev.
Število sodnikov in sodnega osebja se je lani v slovenskem merilu povečalo, vendar je osebja še premalo za učinkovito zagotavljanje vsebinske pomoči sodnikom pri sojenju in nemoteno opravljanje vseh podpornih nalog. Orož je poudaril, da digitalizacija in uvajanje novih tehnologij lahko le delno nadomestita manjkajoče kadre, saj sojenje vedno zahteva odločitev človeka.
Slabih devet mesecev
Iz poročila izhaja, da se je na posameznih področjih število prejetih zadev povečevalo, zlasti pri upravnih sporih, ki postajajo vse kompleksnejši in družbeno pomembnejši. »Povečujejo se tudi potrebe po hitrem in učinkovitem odločanju v družinskih zadevah, kjer je v ospredju varstvo koristi otroka,« poudarja predsednik vrhovnega sodišča. Dodal je, da dodatno obremenitev prinašajo postopki v zvezi z duševnim zdravjem, kjer pomanjkanje ustreznih institucionalnih kapacitet otežuje izvrševanje sodnih odločb.
Prav tako so problem privedbe priprtih in zaprtih oseb na sodišče zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov. Pri soočanju z izzivi pa je po njegovem mnenju ključno sodelovanje vseh treh vej oblasti. »Le s pravočasnimi in usklajenimi zakonodajnimi ter organizacijskimi ukrepi bo mogoče zagotoviti pogoje, v katerih bo sodstvo lahko učinkovito opravljalo svojo funkcijo tudi v prihodnje.«
Slovenska sodišča so v letu 2025 prejela za en odstotek več pomembnejših zadev kot v letu prej. Prejela so jih več kot 116 tisoč, rešila pa več kot 114 tisoč. Obvladovanje prejetih pomembnejših zadev je bilo 98,7-odstotno, število nerešenih zadev pa se je povečalo za 1,7 odstotka. Kot pravijo, je to posledica pomanjkanja osebja. Povprečni čas rešitve za pomembnejše zadeve je v letu 2025 znašal 8,8 meseca.
Kmalu preureditev
Poglejmo še pomurska sodišča. V regiji deluje eno okrožno, in sicer v Murski Soboti. Predsednik Stanislav Žižek je v poročilu zapisal, da je sprememba ureditve na področju brezplačne pravne pomoči povzročila občutno povečanje števila nepotrebnih vlog in pravnih sredstev. To vodi v podaljševanje postopkov v civilnih in kazenskih zadevah, večje administrativno breme za sodišča, več obravnav zaradi množičnega predlaganja dokazov, prakso, da stranke zamenjajo zagovornika po uradni dolžnosti z odvetnikom po brezplačni pravni pomoči, eskalirano vlaganje pravnih sredstev tudi v neutemeljenih primerih. »Opisani vzorci niso več izjema, temveč postajajo pravilo,« je bil jasen.
Soboško okrožno sodišče je v letu 2025 prejelo 7392 zadev, v delu jih je bilo 8765, rešenih 7288, ob koncu leta pa jih je ostalo nerešenih 1477. Od pomembnejših zadev je bilo na soboškem sodišču 1147 zadev, v delu pa 2241. Lani jih je bilo rešenih 1068, nerešenih pa 1173.
Na slovenskih okrožnih sodiščih je bil povprečni čas rešitve pomembnejših zadev 14,5 meseca, pravno sredstvo zoper končno odločbo pa je bilo vloženo v enajstih odstotkih zadev.
V Pomurju imamo tudi štiri okrajna sodišča, v Murski Soboti, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Na okrajnih sodiščih se je lani znašlo dobrih 42 tisoč zadev, slabih 45 tisoč pa jih je bilo v delu. Rešenih je bilo prav tako dobrih 42 tisoč zadev, nerešenih pa jih je ob koncu leta ostalo nekaj čez dva tisoč. Največ zadev je bilo obravnavanih na soboškem sodišču, najmanj na radgonskem. Na okrajnih sodiščih v državi je bil povprečni čas rešitve pomembnejših zadev osem mesecev.
Dodajmo še to, da bodo z začetkom leta 2027 okrajna sodišča preimenovana v zunanje oddelke posameznih okrožnih sodiščih, okrajna sodišča na sedežih okrožnih sodišč pa bodo ukinjena.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
