Že 30 let skrbijo za dobrobit živali v Pomurju
Veterinaria Murska Sobota s svojimi zaposlenimi že skoraj tri desetletja skrbi, da so male in velike živali po Pomurju ustrezno zdravljene in negovane.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Od leta 2000 v Murski Soboti deluje veterinarska postaja Veterinaria Murska Sobota, ki v ambulantah skrbi za zdravje in dobro počutje malih živali, na terenu za govedo, konje, prašiče, drobnico in perutnino, v zavetišču Mala hiša za izgubljene in zapuščene pse in mačke, v lekarni pa za vse naštete.
Dnevi veterinarjev in veterinarskih tehnikov, zaposlenih na Veterinarii, nikoli niso dolgočasni, saj so tako v ambulantah kot na terenu vedno polni izzivov.
Da bi bolje razumeli potek dela in obseg nalog na veterinarski postaji, smo obiskali ambulanto za male živali in se o naštetem pogovarjali z veterinarko Nastjo Jagličić Korpič. Na dan našega obiska je bilo v ambulantah precej mirno, nekaj muck iz zavetišča je čakalo na različne manjše operativne posege, neki lastnik pa je pripeljal svojega štirinožnega kosmatinca na lepotni poseg oziroma striženje.
»Vsak dan ni tako. Največje gneče so ob ponedeljkih in petkih ter ob sobotah dopoldne. Poleti je gneča običajno tam do 11. ure, v hladnejših mesecih pa nekoliko kasneje, saj je zjutraj še tema, pa tudi mrzlo je bolj. Popoldne pa imamo največ dela med 14. in 16. uro,« pove sogovornica, ki s še dvema veterinarjema in tremi veterinarskimi tehniki skrbi za male živali v ambulantah, medtem ko na terenu dela šest veterinarjev in dva veterinarska tehnika.
Vsi omenjeni veterinarji opravljajo tudi dežurstva. Med tednom to pomeni od 16. ure, ko ambulante zaprejo svoja vrata. Takrat za živali skrbi veterinar s terena, ki je na določen dan dežuren, ob koncih tedna dežurajo veterinarji, ki delajo v ambulantah za male živali. »Ob sobotah to pomeni do 12. ure tu na postaji, v nedeljo pa od 9. do 11. ure, po tistem smo ves čas dosegljivi na telefonu. Priporočljivo je, da nas stranke v času dežurstva pokličejo, ko se z živaljo odpravljajo od doma, in ne, ko so že pri vratih ambulante,« poudari.
Pomoč tehnikov je ključna
Delo na veterinarski postaji se začne s prihodom veterinarskih tehnikov, ki najprej počistijo bokse tistim živalim, ki so tam začasno nastanjene po operacijah ali so na opazovanju. Sledi pregled stanja živali in poročanje veterinarjem, ki začnejo zjutraj sprejemati nove paciente ter jih zdraviti.
Tehniki so ob tem veterinarjem v veliko pomoč pri odvzemu krvi, dvigovanju večjih psov na mize, kjer jih pregledujejo, pri pripravi ultrazvoka ali rentgena, pa tudi pri čiščenju delovne površine po tem, ko veterinar opravi s pregledom oziroma zdravljenjem živali. »Poleg tega naša veterinarska tehnica Ema Kocet v posebnem prostoru redno striže, kopa in češe pse. Po tem je sploh v poletnih mesecih res veliko povpraševanje, zato se ukvarja pretežno s tem,« pravi Jagličić Korpičeva.
Največ malih živali, ki jih v ambulantah oskrbijo in zdravijo, je psov in mačk, vse več pa je tudi tako imenovanih eksotov, med katere prištevajo zajce oziroma kunce, morske prašiče, papagaje in podobno. Nedavno so zdravili tudi kokoš, ki je potrebovala šivanje, sedaj pa že spet pridno vali jajca. Je pa, kot je dodala sogovornica, zagotovo lažje delati z večjimi kot z manjšimi psi.
V toplejših mesecih veterinarji zdravijo predvsem klopne bolezni, alergije, veliko je tudi živali, ki se jim med prste zapičijo travne bilke ali pa se jim v ušesa ali oči zatakne travno seme. Čas piknikov prinese tudi več drisk in bruhanja pri živalih, medtem ko je vsega naštetega pozimi manj.
Predvsem septembra in oktobra ter nato januarja in februarja, ko se mačke še ne gonijo, potekajo tudi sterilizacije in kastracije mačk. Veterinarske organizacije takrat lastnikom živali ponujajo dvajsetodstotne popuste za te storitve, ki jih redno izvajajo vse leto. »Lastniki se čedalje bolj odločajo za to in pripeljejo svoje živali na sterilizacijo ali kastracijo. Ob tem velja omeniti tudi čipiranje, ki je za pse tako ali tako obvezno, od avgusta lani pa je postalo tudi za lastnike mačk.«
Najtežje so evtanazije
Kot je povedala sogovornica, vse delo opravlja z veseljem. »Z živaljo je najlepše delati,« pravi. A ob tem doda vidik zdravljenja, ki je tudi za veterinarje in veterinarske tehnike izjemno težek. »Težko je, ko živali ne moreš pozdraviti in jo je treba, seveda ob tehtnem razlogu, evtanazirati. To je najbolj neprijetno, ko moraš lastniku povedati, da tudi če boš žival poskušal zdraviti, ji boš življenje podaljšal morda le za nekaj dni ali tednov,« pojasni.
Truplo živali po evtanaziji shranijo v hladilnici v prostorih Veterinarie, nato pa ga veterinarsko-higienska služba odpelje na sežig v ljubljanski Zalog. Veliko lastnikov se po evtanaziji živali odloči tudi, da bodo doma imeli žaro s posmrtnimi ostanki svojega ljubljenčka. V tem primeru se sami odločijo za krematorij, ki bo žival upepelil.
»So pa seveda težki tudi tisti primeri, ko sami živali ne moremo pozdraviti, saj nimamo na primer naprav za slikanje CT ali magnetne resonance. Takrat lastnikom živali priporočamo obisk katere od drugih klinik, kjer te storitve opravljajo, saj nam to pomaga pri nadaljnjem zdravljenju,« še pove sogovornica.
Zavetišče je začasna rešitev
V prostorih veterinarske postaje deluje tudi lekarna, ki oskrbuje veterinarje z zdravili za uporabo v ambulanti in na terenu, stranke lahko tu dobijo zdravila na recept, ki jih predpišejo veterinarji, ali zdravila brez recepta, pa hrano in različne prehranske dodatke za živali, higienske in druge pripomočke za živali, povodce, igrače, kletke ter druge stvari za zdravljenje in nego svojih ljubljenčkov.
Pod okriljem Veterinarie pa deluje tudi Mala hiša, zavetišče za zapuščene in izgubljene živali v Pomurju, katerega del je od leta 2013 registriran tudi kot hotel za živali, ki ga lastniki za svoje kosmatince uporabljajo predvsem v času dopustov. V zavetišču je trenutno okrog 40 mladih mačk in okrog 20 psov, namenjenih posvojitvam.
»Poudariti velja, da je zavetišče zgolj začasna rešitev za mlade mačke in ne trajni dom za odrasle živali, ki bi tam preživele naslednjih deset let. Podobno velja za pse, čeprav je dejstvo, da se ljudje za posvojitev starejših in večjih psov ne odločajo. Za starejše veljajo psi, stari sedem let in več. Takšni psi ostajajo v zavetišču tudi več let oziroma vse do svoje smrti, največkrat pa pridejo k nam, ker so zapuščeni ali odvzeti ali pa so jim umrli lastniki in jih svojci teh lastnikov ne želijo posvojiti,« razloži veterinarka.
Doda sicer, da imajo zadnje čase več prostovoljcev, ki sprehajajo pse in z njimi preživijo nekaj časa, prav tako imajo za štirinožce pri zavetišču urejen izpust, vendar te živali nimajo kakovostnega življenja.
Za kakovostno starost
Veterinaria Murska Sobota je zaradi strokovnega dela vseh zaposlenih skozi leta postala veterinarska postaja, kamor se lastniki s svojimi živalmi redno vračajo. Iz čakalnice se tako vsakodnevno slišita pasji lajež in mačje mijavkanje, velikokrat tudi zaradi stresa in strahu, ki ga živali občutijo ob prihodu k zdravniku. »To je povsem normalno za živali. Pomembno pri tem je, da jim tudi lastniki skušajo stres omiliti. Med drugim morajo imeti mačke v kletkah, da jim ne uidejo, te kletke pa na klopcah v čakalnici, saj so nekoliko višje in so zato živali manj v stresu,« pove Jagličić Korpičeva, ki se še posebej razveseli, ko v čakalnici zagleda kakšnega zajca.
Ob tem je izpostavila še, da bi se morali vsi lastniki zavedati, da bo nekoč majhna, mlada, igriva in vesela žival ostarela, ob tem pa bo potrebovala še več ljubezni, nege in podpore svojega lastnika. »Ko žival ostari, se je treba zanjo potruditi. Veliko odraslih živali lepo živi, če lastniki zanje dobro skrbijo, jim dajo primerno hrano, priboljške in dodatke, ki so sicer dodaten strošek, a živalim koristijo. Ko se lastnik tega zaveda in ko se do svoje ostarele ter oslabele živali tako tudi obnaša, lahko pove, da ima žival res rad,« je še povedala veterinarka Nastja Jagličić Korpič.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.