Kolumna: Visoko poletje postaja čas visokega tveganja
Blatne in presušene struge, napolnjene s civilizacijskim odpadom in ostanki izginulih vrst, so videti kot mračne sence iz bližajoče se prihodnosti, nekaj, kar še ni vidno, a nam že pošilja tesnobna sporočila.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Preplavile so nas podobe presahlih rek, upadlih jezer in pregretih morij. Gladina veletoka Donave je izjemno nizka, kot poročajo, se je voda spustila več kot petnajst metrov od običajne obale, tako da so privezi za čolne in rečne ladje ostali na suhem. Upadla reka je nenadoma razkrila vse, kar je dolgo skrivala v sebi, globoko pod gladino. Potopljene ladje, stare avtomobile, železne konstrukcije in okostja velikih prazgodovinskih živali, vse to vznemirja domišljijo, nekatere ob teh podobah zagrabi nostalgija, druge melanholija. Blatne in presušene struge, napolnjene s civilizacijskim odpadom in ostanki izginulih vrst, so videti kot mračne sence iz bližajoče se prihodnosti, nekaj, kar še ni vidno, a nam že pošilja tesnobna sporočila.
Navdušenje amaterskih raziskovalcev in senzacionalističnih poročevalcev, ki se fotografirajo z nepričakovanimi najdbami v suhih strugah in svoje navdušenje nad ruševinami strastno delijo po družabnih omrežjih, v resnici prikriva realno razsežnost podnebnih sprememb. Zaradi dolgotrajne suše, visokih temperatur in dolgih vročinskih valov so bili na Madžarskem že primorani ustaviti jedrsko elektrarno, ker je ne morejo več ustrezno hladiti z rečno vodo, s podobnimi težavami se bomo kmalu soočili tudi pri nas. Tudi hidroelektrarne se ubadajo s podobnimi težavami, akumulacijska jezera se praznijo, reke se upočasnjujejo. Hkrati pa se tako rekoč vse seli na elektriko, avtomobili, klimatske naprave, banke, internet in umetna inteligenca.
Storitve in naprave, ki poganjajo civilizacijo in ekonomijo v času ekstremne vročine, so vse na videz čiste, vendar po drugi strani tudi izjemno energijsko potratne. Podatkovni centri v tovarnah umetne inteligence potrebujejo svoje lastne jedrske elektrarne za delovanje in hlajenje. Meteorologi, hidrologi, klimatologi, pa tudi sociologi, antropologi in ne nazadnje ekonomisti, ugotavljajo, da se Evropa segreva veliko hitreje od drugih celin, nekaj razlogov je zagotovo znanih, veliko je še neznank, očitno pa sta vreme in podnebje veliko bolj zapletena in soodvisna pojava, kot smo si predstavljali doslej.
Podnebna stabilnost, predvidljivost in krajinska značilnost se spreminjajo, če ne celo rušijo. Mediteransko rastje uspeva vedno severneje. Če je še nedavno veljalo, da je oljka meja sredozemskega sveta, vsaj v kulturnem smislu, je zdaj oljke, fige in drugo južno rastlinje moč vzgojiti že na naših domačih vrtovih. Rastejo že, a dišijo še ne tako lepo, pa vendar. Blagodejne sence na vrtovih, v parkih, na bazenih, ob morju in rekah je vse manj, morebiti s tem izginja tudi občutek za poletno veselje, počitek in brezdelje. Počitnice, množični turizem, dolga potovanja po avtocestah ali eksponentna rast letalskega prometa niso več samo problem turističnih agencij, logistike in trgovine, marveč postajajo tudi ekološki, varnostni in medicinski problem, predvsem pa so znak bližajočega se kulturnega obrata, ki bo prinesel radikalne spremembe v običajih in navadah, sprva pri delu, s tem pa tudi v vsakdanjem življenju.
Nekaj tako preprostega, skoraj nostalgičnega, kot so spomini na počitnice v otroštvu, počasno potovanje z naloženimi avtomobili, čakanje na trajekt, šotorjenje, potapljanje v plitvini, bodisi pozno poletje v mrzli bazenski vodi v Fazaneriji, keksi in sendviči s pašteto, vse to se je spremenilo v veliko organizacijsko in finančno zahtevno operacijo. Občutek za poletje je samo še pesniška metafora. Visoko poletje postaja čas visokega tveganja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
