Zaposlenim pravica do prazničnega nadomestila, a se zapleta pri izplačilih
V praksi se pri uveljavljanju pravice pojavljajo zapleti, in to ne le posamično, temveč v večini slovenskih domov za starejše, tudi v Pomurju.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Višje delovno in socialno sodišče je marca pritrdilo razlagi določb 32.b člena kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, ki ureja pravico zaposlenih v neenakomerni razporeditvi delovnega časa do nadomestila za praznike. Spor je sprožil Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva s pravno službo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Gre za pomembno odločitev za zaposlene, ki zaradi narave dela v zdravstvu in socialnem varstvu delajo v izmenah, ob koncih tedna ali praznikih. Namen določbe je izenačiti njihov položaj z zaposlenimi, ki delajo po klasičnem delovnem času od ponedeljka do petka in so ob praznikih praviloma prosti ter za ta čas prejemajo nadomestilo plače.
Sodišče je potrdilo, da morajo delodajalci tudi delavcem v neenakomerni razporeditvi delovnega časa v posameznem koledarskem letu zagotoviti enako število plačanih prazničnih ur, kot jih prejmejo delavci s »klasičnim« delovnim časom. Če to zaradi narave razporeditve dela ni zagotovljeno, mora delodajalec ob koncu obračunskega obdobja izplačati razliko kot nadomestilo plače za manjkajoče praznične ure. Pri tem se en praznični dan obračuna kot osem ur.
Odločitev sodišča sledi razlagi, da je bila z aneksom h kolektivni pogodbi iz leta 2018 odpravljena neenaka obravnava med zaposlenimi v različnih oblikah delovnega časa. S tem se je uveljavilo načelo, da imajo vsi zaposleni pravico do enakega obsega plačanih praznikov v posameznem letu, ne glede na razporeditev delovnega časa.
Sodišče je obenem potrdilo, da gre za denarno terjatev iz delovnega razmerja, kar pomeni, da lahko delavci morebitne neizplačane razlike uveljavljajo tudi za nazaj, in sicer za obdobje do pet let pred vložitvijo tožbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, torej od leta 2018.
V sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva opozarjajo, da gre za zavezujočo razlago kolektivne pogodbe, ki jo morajo delodajalci dosledno upoštevati pri obračunu plač. Ob tem pričakujejo, da bodo zdravstveni in socialnovarstveni zavodi opravili ustrezne poračune za pretekla obdobja, ko do izplačil ni prišlo.
V praksi težave
A v praksi se pri uveljavljanju pravice že pojavljajo zapleti, in to ne le posamično, temveč v večini slovenskih domov za starejše, tudi v Pomurju. Sindikalistka v Domu starejših občanov (DSO) Ljutomer Polonca Žnidarič opozarja, da je med približno 100 zaposlenimi okoli 70 takšnih, ki bi bili upravičeni do izplačil, a je do zdaj zahtevke vložilo le šest zaposlenih. Tem v povprečju pripada okoli 1200 evrov, znesek pa je odvisen od posameznih osnov in okoliščin.
Kot pravi, delavci želijo izplačilo čim prej, medtem ko delodajalec po njenih navedbah odlaša in se sklicuje na zakonski rok, ki omogoča izplačilo do konca leta. Sogovornica ob tem poudarja, da gre za že pridobljeno pravico, zato ni smiselno čakati na skrajni rok, še posebej če so sredstva na voljo in zavod posluje likvidno, kot je to v DSO Ljutomer.
Dodaja, da bi bilo drugače, če dom ne bi bil finančno stabilen, v tem primeru pa po njenem mnenju ni razloga za odlašanje. Opozarja še na petletni zastaralni rok, saj terjatve iz leta 2021 zapadejo 10. januarja 2027. Zato se ji zdi čakanje do konca leta nepotrebno in celo tvegano, saj bi delavci lahko izgubili možnost uveljavljanja svojih pravic.
Prav minule dni je sindikat ponovno pozval vodstva socialnovarstvenih zavodov, naj dosledno upoštevajo ta člen kolektivne pogodbe in zavezujoče razlage ter zagotovijo ustrezen poračun pravice do odmene za manjkajoče ure praznikov. Ob neupoštevanju napovedujejo nadaljnje vlaganje tožb na pristojna delovna sodišča, kjer lahko zaposleni uveljavljajo denarne terjatve iz delovnega razmerja za obdobje petih let skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Žnidaričeva še opozarja, da »zavlačevanje« z izplačili ustvarja slabo vzdušje v kolektivu v času, ko domovi za starejše že tako težko zadržujejo kader, saj na splošno primanjkuje bolničarjev in negovalcev, zato je po njenem mnenju ključno, da se zaposlenim zagotovi, kar jim pripada, saj je vsakega izkušenega delavca danes težko obdržati.
Vodstvo: To problematiko urejamo
Po besedah direktorja DSO Ljutomer Tomislava Nemca to problematiko urejajo podobno kot drugi domovi. »V začetku leta smo pristopili k izplačevanju odmene, prejeli so jo zaposleni, ki jim pravica do manjkajočih ur praznikov pripada,« je zapisal v pisnem odgovoru in dodal, da je pred končnimi izplačili treba opraviti dodatne pravne in računovodske preveritve, »saj gre za pravico, ki se ugotavlja na letni ravni in ni avtomatična za vsakega zaposlenega«.
Zapisal je še, da je njihov cilj, da so izplačila pravilna, zakonita in enotna za vse zaposlene. »Izplačila bo računovodska služba izvedla po zaključku pregledov čim prej. O tem so bili na zboru delavcev v aprilu obveščeni tudi zaposleni. Zavod ima zagotovljena sredstva za izplačila, prav tako bodo planirana v finančnem načrtu za leto 2026,« je še zapisal.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
