S tribune: Čuvaj mreže, na katerega so pozabili skoraj vsi
Kljub 41 letom Guillerma Ochoe strast ni zapustila. Poudaril je, da bo njegova duša vedno pripadala reprezentanci domovine, dokler bo priložnost, da se bo boril zanjo.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na prekmurskem prvoligaškem derbiju je čuvaj mreže Mure Žiga Fermišek s svojimi slabimi posredovanji znova močno in za nekatere boleče spomnil na to, kako pomemben je vratar za vsako moštvo. Če je dovolj kakovosten in ni nagnjen k napakam ter občasno še prepreči zadetke, za katere se zdi, da jih ni mogoče preprečiti, pomeni to razliko med zmago in porazom.
Zato se zdi nekoliko krivično, da dobra dva tedna po koncu svetovnega nogometnega prvenstva mediji po svetu še vedno precej podrobno spremljajo, kaj počneta Messi in Cristiano Ronaldo, medtem ko so skoraj vsi, razen v njegovi domovini, pozabili na še enega rekorderja, ki se je tako kot omenjena nogometna velikana udeležil že šestih svetovnih prvenstev.
To je Guillermo Ochoa, eden najboljših mehiških vratarjev vseh časov, tudi eden najboljših na svetu in piscu teh vrstic verjetno najljubši čuvaj mreže na splošno. Novinarji več držav so se med letošnjim svetovnim prvenstvom šalili, da Ochoa zablesti vsaka štiri leta, ko poteka največji turnir na svetu, vmes pa nihče ne ve zanj. Vendar to v resnici kaže le na njihovo pomanjkljivo spremljanje klubov z manj zvenečimi imeni, saj živimo v obdobju, ko so skoraj vsi obsedeni samo z Realom, Barcelono, Juventusom, Manchestrom, Paris Saint Germainom, Liverpoolom, Bayernom, Arsenalom.
Ochoa ni bil eden takšnih. Potem ko je iz Cluba Americe prišel na evropsko celino, se je vedno odločal za klube, ki se niso borili za vrh lestvice, še največkrat pa takšne, ki so potrebovali njegovo pomoč v boju za obstanek. V svoji karieri je v dresu Ajaccia, Malage, Granade, Standarda iz Liega, Salernitane, portugalske ekipe AVS in kluba AEL iz Limassola s svojimi obrambami v obup spravljal najboljše napadalce. Ob tem se je veliko učil o zgodovini in kulturi mest, v katerih je prebival, kakor je prikazal eden od dokumentarnih filmov.
V največjem sijaju pa se je predstavil na svetovnih prvenstvih leta 2014 v Braziliji, 2018. v Rusiji in 2022. v Katarju, kjer je povzročal ogromne težave reprezentancam, kot so Brazilija, Nizozemska, Nemčija in Poljska.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu ni bil prva izbira mehiškega selektorja, a je tudi s klopi za rezerve z izjemnim žarom spodbujal in navijal za svoje soigralce. Kljub enainštiridesetim letom ga strast ni zapustila, zato je poudaril, da bo njegova duša vedno pripadala reprezentanci domovine, dokler bo priložnost, da se bo boril zanjo. Zato ga imajo ljudje radi in ga bodo imeli radi za vedno.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.