Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Člani društva za medsosedsko pomoč Strojni krožek Ljutomer - Križevci so se zbrali na občnem zboru v dvorani gostilne Zorko v Križevcih in med drugim govorili o tem, zakaj kmetje umirajo pri delu na poljih in v gozdovih. Strokovno predavanje je pripravil svetovalec za kmetijsko tehniko Marjan Dolenšek iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije – Zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije. V uvodu je poudaril pomen komuniciranja kmetov z javnostjo, na kar po njegovih besedah pogosto pozabljajo. »Kmetov nas je v Sloveniji le še dva odstotka, hrano pa pridelamo za celotno državo,« je poudaril.

Vanesa Jaušovec

Glavni vzroki

Opozoril je, da v Sloveniji vsako leto zaradi nesreč v kmetijstvu in gozdarstvu približno 20 družin ostane brez očeta ali matere, in kmetom dejal, da lahko sami veliko storijo za zmanjšanje teh tragičnih številk. Kot glavne vzroke za poškodbe je navedel neuporabo varnostnega pasu v traktorjih ter pomanjkljivo usposobljenost in neuporabo osebne varovalne opreme pri delu v gozdu.

Vanesa Jaušovec

Kot rečeno, je po statističnih podatkih v zadnjih desetih letih v Sloveniji vsako leto umrlo približno 20 ljudi zaradi nesreč pri delu v gozdu ali na polju. »Ta številka je problematična tudi zato, ker v večini primerov po smrti očeta ali matere kmetija propade,« je poudaril Dolenšek in dodal, da se mlajše generacije vse redkeje odločajo za kmetijstvo.

Osebni arhiv

Izobraževanja, oprema in zbranost

Problem je velikokrat v tem, da so kmetje in gozdarji premalo ozaveščeni. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije se v zadnjih 25 letih kar 80 odstotkov smrtno ponesrečenih v gozdu ni udeležilo usposabljanja, 66 odstotkov pa jih ni uporabljalo čelade ali ustreznih delovnih hlač. »Vsakemu, ki ima tudi majhen del gozda, priporočam usposabljanje, ki ga pripravlja Zavod za gozdove. Šele tam spoznamo, koliko znanja nam še manjka,« je dejal Dolenšek in dodal, da so izobraževanja koristna tudi za izkušene delavce, saj osvežujejo znanje.

Poudaril je, da je delo v gozdu varnejše, če sta prisotni vsaj dve osebi, ter da je uporaba osebne varovalne opreme ključna. »Na enem izobraževanju mi je besedo vzel gospod, ki je povedal, da ne smemo biti kot on – najprej si je prerezal hlače, šele nato je šel kupit ustrezne zaščitne hlače,« je ponazoril ter opozoril še na pomen zbranosti pri delu. »Največ nesreč se zgodi v prvih 15 minutah ali zadnjih 15 minutah dela. Na začetku se pogosto lotimo dela brezglavo, na koncu pa mislimo, da zmoremo še eno manjše opravilo, čeprav smo že utrujeni.«

Osebni arhiv

Vedno bolj nevarni štirikolesniki

Dolenšek je udeležencem predavanja zastavil vprašanje, kdo se je na predavanje pripeljal, ne da bi se pripel v avtomobilu. Ker nobeden od njih ni dvignil roke, je eden od prisotnih pripomnil, da so bili pripeti, ker sicer avto piska. »Drugi razlog, da se v avtomobilu pripnemo, je navada, tretji pa strah pred kaznijo,« je pojasnil Dolenšek in dodal, da bi enak odnos morali razviti tudi pri uporabi varnostnega pasu v traktorjih, kjer ga večina voznikov še vedno ne uporablja.

Osebni arhiv

Omenil je, da je preveril posnetke treh najbolj prepoznavnih kmetijskih spletnih vplivnežev iz Nemčije, Združenih držav Amerike in Slovenije, ter ugotovil, da v nobenem od posnetkov niso bili pripeti z varnostnim pasom. »Tudi tisti, ki naj bi bili vzor, tega ne upoštevajo,« je opozoril.

Na koncu je Dolenšek poudaril še, da v zadnjem času vedno več kmetov umira zaradi nesreč s štirikolesniki, celo več kot s traktorji. Čeprav so ti zelo uporabni pri različnih opravilih, so ob prevrnitvah izjemno nevarni.

Čeprav vseh nesreč ni mogoče preprečiti, pa lahko veliko storimo že s tem, da se redno izobražujemo in osvežujemo svoje znanje, je sklenil predavatelj. 

Več fotografij iz občnega zbora društva za medsosedsko pomoč Strojni krožek Ljutomer - Križevci si lahko ogledate v spodnji galeriji.