Skrivnostna svetloba na prekmurskem nebu. Severni sij ali kaj drugega?
Tovrstni pojavi spremljajo celoletno pridelavo solate v steklenjakih.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V nekaterih predelih Slovenije je bil v drugi polovici januarja zaradi povečane aktivnosti sonca lepo viden severni sij. Vremenoslovci so pojasnjevali, da je bil viden nad vso Evropo, za našo geografsko širino pa neobičajno močan. Številni ljubitelji fotografije in vremenskih pojavov so takrat v objektiv ujeli enega najmočnejših izbruhov severnega sija v zadnjih 50 letih.
Skoraj hkrati smo lahko rožnato obarvano nebo videvali tudi v ravninskem delu Prekmurja. In čeprav je kdo domneval, da je videl severni sij, ni bilo tako. Bližnji pogled je namreč razkril, da se je svetloba razprostirala nad steklenjakom v Ižakovcih, zato smo pri lastniku steklenjaka Skupini Panvita preverili, kaj jo je sprožilo.
Spomnimo najprej, da je Panvita pred slabim letom v ižakovskem zaselku Nemščak zagnala proizvodnjo solate. V novem steklenjaku pridelujejo tri vrste, kristalko, mehko solato in trio, ki zraste iz treh semen.
Kot so nam pojasnili, se nebo nad steklenjakom v rožnate odtenke obarva zaradi dodajanja umetne svetlobe rastlinam v obdobjih, ko je naravne svetlobe premalo. Torej predvsem v zimskem času. »Na ta način rastlinam podaljšamo dan, kar omogoča enakomerno in kontrolirano rast tudi v času, ko so dnevi krajši. V rastlinjaku uporabljamo LED-osvetlitev z rdeče-modrim svetlobnim spektrom, ki je za rast solate najbolj učinkovit.«
Dodali so, da je osnovni proces pridelave v steklenjaku enak vse leto, rastne razmere pa prilagajajo letnemu času. »Umetno osvetlitev uporabljamo le takrat, ko naravne svetlobe ni dovolj. Sistem je prilagodljiv in deluje izključno kot podpora naravnim razmeram,« pravijo.
Zagotavljajo, da luči nikoli niso prižgane vso noč. Običajno jih prižgejo nekaj ur pred sončnim vzhodom, da rastlinam zagotovijo enakomeren začetek dneva. »Čas, trajanje in intenzivnost osvetlitve se vsak dan prilagajajo količini naravne svetlobe.«
»To ni svetlobno onesnaževanje«
Panvita je ob tem še pojasnila, da vzgoja solate poteka v več fazah. Najprej jih vzgojijo na posebnih pladnjih, nato pa jih presadijo v rastne žlebove, kjer zrastejo do končne velikosti. »Celoten proces pridelave traja približno 36 do 60 dni, pri čemer je dolžina rasti odvisna od letnega časa in razmer – predvsem svetlobe in temperature.«
Pristavili so, da za namakanje uporabljajo deževnico in vodo iz lastnega črpališča, poraba vode pa je bistveno manjša kot pri klasični pridelavi na prostem, saj vodo zbirajo in ponovno uporabljajo. Izpostavljajo še, da je posebnost njihove solate ta, da je v manj kot 24 urah od obiranja že v trgovinah in da jo prodajajo s korenino, s čimer ohranijo svežino in hranilne snovi.
Tudi v Prlekiji
Če so se nekateri Prekmurci čudili rožnati svetlobi, so se Prleki rumeno-beli. Taka obdaja steklenjak Panorganixa v Ljutomeru. Direktor Niko Miholič nam je povedal, da v rastlinjakih, ki obsegajo 26 tisoč kvadratnih metrov, uporabljajo različne vrste osvetlitve.
»V starejšem rastlinjaku so nameščene HPS-luči, medtem ko v novejšem uporabljamo kombinacijo LED-in HPS-razsvetljave, kar se lahko izraža tudi v različnih barvnih odtenkih svetlobe nad rastlinjaki. Osvetljevanje poteka izključno v jutranjih in popoldanskih urah, med 8. in 11. uro ter med 15. in 18. uro.«
Zagotavlja, da ponoči rastlinjakov ne osvetljujejo, saj so svetlobni režim prilagodili z namenom zmanjševanja vpliva na okolico. Kot pravi, je dodatna osvetlitev nujna za normalno rast in razvoj rastlin, pri čemer upoštevajo predpise in omejitve. »Zavedamo se, da je umetna svetloba v krajših in temnejših večerih lahko bolj opazna, vendar je njen vpliv omejen in ne pomeni svetlobnega onesnaževanja.«
Od novembra do marca
Tudi Miholič poudarja, da je vzgoja sadik, ki poteka v celoti na eni lokaciji, skrbno načrtovan proces. Začne se s setvijo semena v gojitvene plošče, ki jih za kratek čas postavijo v kalilni prostor, kjer ob uravnani temperaturi in vlagi vzklijejo v enem do dveh dneh. Mlade rastline se nato preselijo v rastlinjak, kjer potrebujejo primerno svetlobo, temperaturo in vlago. Ko so sadike dovolj razvite, se prestavijo v pridelovalni del rastlinjaka, kjer dozorijo do velikosti, primerne za pobiranje.
Direktor razloži, da so procesi prilagojeni naravnim razmeram. »Osvetljevanje in ogrevanje se uporabljata predvsem v hladnejšem delu leta, od novembra do marca, ko so dnevi krajši in zunanje temperature nižje. Enak način dela uporabljamo tudi v naših rastlinjakih v Avstriji in Romuniji.« Z daljšanjem dneva in višjimi zunanjimi temperaturami se potreba po dodatni svetlobi in ogrevanju postopoma zmanjšuje.
Poraba energije za ogrevanje se bistveno zmanjša, ko dnevne temperature dosežejo približno deset stopinj Celzija.
»Takrat se v rastlinjakih močno izrazi učinek tople grede, saj se notranja temperatura kljub nizkim zunanjim vrednostim hitro dvigne. Za dodatno osvetljevanje uporabljamo stalne vrste svetil, pri čemer njihovo delovanje prilagajamo naravni svetlobi. Cilj je zagotoviti rastlinam primerne pogoje za rast ob čim manjšem vplivu na okolje in čim bolj učinkoviti rabi energije,« je še dejal direktor Panorganixa.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.