(Ne)urejena proga za motokros med uporabniki dviga prah. Težava tudi voda
Uporabniki proge v Mačkovcih že dlje časa opozarjajo na pomanjkljivo vzdrževanje. Odgovorni pravijo, da se trudijo po najboljših močeh.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pod objavami na facebook profilu MX Mačkovci se zadnje čase vrstijo kritični komentarji, v katerih uporabniki pišejo, da je proga za motokros ustrezno urejena le v času dirk, medtem ko je redno vzdrževanje za treninge nezadostno. Eden najpogostejših očitkov je, da je podlaga suha in trda, ker se premalo rahlja in zaliva, zaradi česar se ob vožnji dviguje veliko prahu.
Uporabniki opozarjajo, da takšne razmere zmanjšujejo varnost in kakovost vožnje. Nekateri menijo, da bi bilo težave mogoče odpraviti že z rednim osnovnim vzdrževanjem. Sedaj pa naj bi bilo stanje vse prej kot zavidljivo.
Na uredništvo sta se obrnila tudi dva redna uporabnika proge, ki želita ostati anonimna. Kot pravita, trenutne razmere niso novost. Na tovrstne težave se namreč opozarja že vrsto let, pri čemer odzivi in pojasnila društva ostajajo ves čas enaki. Stanje na progi ju skrbi predvsem z vidika varnosti in možnosti za kakovosten trening.
Sprašujeta se tudi, zakaj kljub številnim opozorilom še vedno ni prišlo do vidnih sprememb in kam upravljavec proge, Avto-moto društvo Štefan Kovač Murska Sobota, ki deluje na področju tehnike, avto-moto športa ter prometne vzgoje in varnosti, usmerja sredstva.
Cena letne dovolilnice se je namreč v zadnjih letih občutno zvišala in trenutno znaša 300 evrov. Motokros sodi med dražje športe, česar se sogovornika zavedata, vendar poudarjata, da uporabniki v zameno pričakujejo ustrezno pripravljeno progo in jasen občutek, za kaj namenjajo denar. Po podatkih portala CompanyWall je društvo leta 2025 ustvarilo 265.048 evrov poslovnih prihodkov, poslovni odhodki pa so znašali 262.903 evre.
Varnost pod vprašajem
Podobno kot številni uporabniki, ki so svoja opažanja delili na facebook strani MX Mačkovci, sogovornika navajata, da se proga redko rahlja, zalivanje pa ni redna praksa. Vzdrževanje bi bistveno olajšal namakalni sistem, o katerem društvo govori že nekaj časa. Medtem je na njihovi spletni strani navedeno, da je ta že vzpostavljen.
Sogovornika trdita, da se trenutno zalivanje opravlja s cevjo, vendar ne v zadostni meri. »Ni treba, da se vsak dan zaliva. Dovolj bi bilo enkrat ob koncu tedna,« pravi eden od uporabnikov, ki razlaga, da neustrezno vzdrževanje zmanjšuje varnost. »Včasih je toliko prahu, da se vidljivost izrazito zmanjša. Težko vidiš, kaj je za skokom. Skočiš v oblak prahu in voziš praktično na slepo. Ne vidiš, ali je kdo pred tabo,« pravi.
Uporabnika ob tem pojasnjujeta, da je idealna proga za vožnjo tista, ki je ustrezno zrahljana in zalita. To je osnovni pogoj za varnost, kot tudi vdrževanje in preostala dela na progi na splošno. »Motor se mora zarezati v podlago, da ima pnevmatika dober oprijem. Če se z vodo poškropi le vrh, to ni dovolj.« Takrat imaš podoben občutek, kot bi se peljal po ledu, pojasnjujeta.
Po njunih besedah je zaradi prekomernega prahu, ki nastane zaradi suhe podlage, pred nekaj leti prišlo celo do bojkota tekmovalcev. Nekaj tekmovalcev zaradi slabih razmer ni želelo startati. Eden od sogovornikov dodaja, da se je že več posameznikov ponudilo, da bi progo po potrebi tudi sami uredili s traktorjem društva, kadar tega ne bi mogli opraviti prostovoljci. Ob tem poudarjata, da cenita trud in delo prostovoljcev.
Težavo vidita bolj v tem, da društvo vodijo ljudje, ki se sami ne ukvarjajo s tem športom in nimajo dovolj praktičnega znanja o pripravi proge. Menita tudi, da vodstvo ni pripravljeno prisluhniti kritikam. Odgovore sicer dobijo, a vedno enake. Spremeni pa se nič. Sogovornika imata zato občutek, da dobronamerne kritike neprestano naletijo na gluha ušesa.
Odvisni od vode
O pritožbah glede urejenosti proge smo se nato pogovarjali s predsednikom Avto-moto društva Štefan Kovač Murska Sobota Tomažem Trajbaričem. Na razmere v Mačkovcih gleda nekoliko drugače, očitke, da društvo v progo ne vlaga dovolj, pa odločno zavrača.
Društvo je v preteklosti investiralo v nakup buldožerja, traktorja s priključki in tudi cisterne za vodo, razlaga. Poudarja, da v Mačkovcih vsako leto gostijo več pomembnih tekmovanj, tako državnih prvenstev kot pokalnih dirk, po katerih vedno prejmejo pohvale tekmovalcev. Negativne komentarje na družbenih omrežjih pa pripisuje manjšemu številu posameznikov, ki želijo, da je vse narejeno po njihovem.
Pregled komentarjev pod objavami profila Mačkovci MX sicer pokaže, da se kritične pripombe pojavljajo pri več različnih uporabnikih. Je pa res, da se nekateri v razprave vključujejo pogosteje. Na vprašanje o namakalnem sistemu Trajbarič odgovarja, da sistem obstaja. Razlaga, da ima društvo razpršilnike, kupili so tudi cisterno, progo pa zalivajo, kadar je to mogoče.
»Težava je predvsem v vodi. Imamo omejeno porabo, vsako leto moramo oddati poročilo o količini porabljene vode. In tudi ko je vode premalo, je preprosto ni mogoče uporabljati v takšnem obsegu, kot bi si želeli.« Vodo črpajo iz kotanje, kjer se nabere ob dežju. Kadar pa je tam ni dovolj, jo morajo pripeljati, kar je precejšen strošek. Zato dodatno vodo večinoma zagotavljajo le ob tekmovanjih. Poleg vode pa težave povzroča tudi podlaga. »Gre za ilovico, ki se zbije in je zahtevnejša za vzdrževanje,« navaja.
Na kritike, da bi bilo treba progo pogosteje rahljati oziroma tudi pretrgati zgornjo plast zemlje, odgovarja, da so to v preteklosti že poskusili. »Poskusili smo že vse mogoče, vendar pri takšni podlagi ne pridemo do želenih rezultatov.« Podobno kot uporabniki poudarjajo, da se težave ponavljajo že vrsto let, tudi Trajbarič pravi, da se društvo že dolgo sooča z enakimi očitki, čeprav se po njegovih besedah ves čas trudi izboljšati razmere.
»Že enajst let sem predsednik in ves ta čas se neizmerno trudimo. Vsako leto porabimo vsa sredstva, ki jih imamo, pogosto pa vložimo še več. Ne zaslužimo toliko, kot namenimo za vzdrževanje,« odvrne in ob tem doda, da je društvo v času njegovega vodenja po grobi oceni v vzdrževanje vložilo najmanj pol milijona evrov. Sredstva zagotavljajo predvsem iz lastnih prihodkov, pri organizaciji dirk pa se včasih zgodi celo, da ustvarijo izgubo.
»Ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. Vsem pa tudi ne moremo ugoditi. Trudimo se in se bomo še naprej. Progo bomo zalivali toliko, kolikor nam dopuščajo razmere in zmožnosti. Imamo cisterno, vendar ta ne pomaga, če ni vode.« Predsednik društva zagotavlja, da želijo prisluhniti uporabnikom. Kot primer tega navaja lansko prenovo proge, za katero so namenili približno 15 tisoč evrov, njeno ureditev pa zaupali poklicnemu motokrosistu Sašu Kraglju. »Tudi takrat uporabniki niso bili zadovoljni,« dodaja.
Na vprašanje, kako običajno poteka vzdrževanje proge, odgovarja, da jo uredijo vedno, ko razmere to dopuščajo. Pred vsako dirko poravnajo progo in jo pripravijo.Ko pa je teren presuh in ni vode, tega preprosto ni mogoče narediti. Takrat je proga zaprta. Zaprta je tudi, kadar je preveč mokra. »Z naravo se ne smemo preveč igrati, prav tako ne s sistemi in zakonodajo. Lahko pa se trudimo po najboljših močeh.«
Glede varnosti zaradi prahu priznava, da lahko ob večjem številu voznikov nastanejo težave, vendar meni, da na treningih ne pride do tovrstnih problemov, saj je običajno na progi manj ljudi. V nadaljevanju pogovora, ko sva se dotaknila obiskanosti, nam je sicer povedal, da se na posameznih treningih lahko zbere od 50 do 70 voznikov.
Lani prah skoraj odnesel dirko
Pogovori z uporabniki in upravljavcem razkrivajo, da ima zgodba več plasti ter da so se skozi leta poglobile razlike v pogledih na upravljanje proge. Obe plati zgodbe pozna Borut Horvat iz Maribora, ki je dobro seznanjen s progo v Mačkovcih. Z motokrosom se ukvarja že deset let, sodeluje pa tudi pri urejanju proge (sicer v Orehovi vasi) in je zadnjih pet let aktiven kot sodnik, zato lahko situacijo presoja z več zornih kotov.
Letos na progi v Mačkovcih sicer ni treniral, je pa bil na dirkah kot vodja sodniške službe. Takrat je bila proga dobro pripravljena. »Ampak dirka in trening nista enaka. Za dirko se proga pripravi bistveno bolj temeljito,« pojasnjuje. Spomni tudi na lansko dirko, ko je bilo zaradi velike količine prahu tekmovanje skoraj prekinjeno. Letos so, kot pravi, temu namenili precej več pozornosti in poskrbeli za ustrezno zalivanje, zato težav ni bilo. Ker tudi sam sodeluje pri pripravi prog, v pogovoru pojasni, da je njihovo vzdrževanje zelo zahtevno in povezano z visokimi stroški.
Stroške je treba pokriti z zadostnim številom uporabnikov. Ob tem ocenjuje, da bi bilo mogoče progo v Mačkovcih kljub temu pripraviti z razmeroma nižjimi stroški kot nekatere druge. Po njegovem mnenju imajo v Mačkovcih največjo težavo z vodo. Če bi bil urejen učinkovit namakalni sistem, bi bile razmere precej boljše. Po drugi strani vidi tudi, da je tam veliko mladih ljudi, ki se trudijo. In kljub plazu negativnih komentarjev ni vse popolnoma slabo.
Vseeno pa opozarja, da lahko slabo vzdrževana proga ob večjem številu voznikov pomeni varnostno tveganje. »Če je na progi manj kot deset voznikov, večjih težav ni. Ko pa jih je bistveno več, se začne zelo prašiti.« Kot še dodaja, razume tudi pripombo uporabnikov, da vodstvo društva samo ne vozi motokrosa.
»Če ne voziš, težko veš, kaj vozniki na progi dejansko občutijo.« Dotaknil se je tudi domnevnega bojkota na eni izmed preteklih dirk. Pojasnjuje, da se podobne situacije dogajajo tudi drugod, razlogi pa niso vedno povezani zgolj s stanjem proge. Res je, da se tekmovalci včasih sklicujejo na prah. Lahko pa je razlog tudi taktične narave. Proti koncu sezone se namreč nekateri odločijo, da ne bodo nastopili, ker tako ohranijo uvrstitev v skupnem seštevku.
Kot je videti, so se med uporabniki in upravljavcem skozi leta nakopičila nesoglasja in spori, ki jih je treba rešiti z odprtim in konstruktivnim dialogom.
Prvi korak v to smer je bil storjen zadnjo junijsko soboto, ko je upravljavec na pobudo uporabnikov sklical sestanek. Po navedbah udeležencev so se dogovorili, da bodo v prvem tednu julija izvedli preureditev proge in utrdili grbine. Prav tako naj bi stekli postopki za ureditev namakalnega sistema. Po trenutno predstavljenem načrtu bi v prihodnje najprej zgradili eno namakalno linijo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
