Robert Grah, Zdenka Bobovec in Marjana Kolar o učinku interventnega zakona
Med gospodarstvom in sindikati ostra razprava o interventnem zakonu, zbrali smo mnenja pomurskih predstavnikov.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije tudi v Pomurju odpira ostro razpravo med gospodarstvom in sindikati. Medtem ko delodajalske organizacije zakon označujejo za pomemben razvojni korak, sindikati svarijo pred povečanjem socialnih razlik, slabitvijo javnih storitev in dolgoročnimi posledicami za delavce ter pokojninski sistem. Zaradi nezadovoljstva so zbirali tudi podpise za naknadni zakonodajni referendum in jih že tudi vložili v državni zbor.
Stabilno poslovno okolje
Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah poudarja, da zakon prinaša konkretne razbremenitve za podjetja in predvsem za malo gospodarstvo. Po njegovih besedah bodo pomemben učinek imeli predvsem nižji stroški energentov, saj zakon za devet mesecev znižuje DDV za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo z 22 na 9,5 odstotka.
Poleg tega zakon uvaja petodstotni DDV za nekatera osnovna živila, med njimi kruh, testenine, sadje, zelenjavo, mleko, meso in jajca. Gospodarstveniki ocenjujejo, da bodo ukrepi pomagali pri blaženju draginje in zmanjšanju odliva kupne moči v tujino.
»Brez podjetij, ki lahko investirajo, zaposlujejo, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ostajajo konkurenčna v mednarodnem okolju, ni mogoče dolgoročno zagotavljati razvoja regije,« poudarja Grah.
Na Pomurski gospodarski zbornici opozarjajo tudi, da zakon sam po sebi še ne rešuje vseh težav slovenskega gospodarstva. Med ključnimi izzivi ostajajo absentizem, nadaljnja razbremenitev dela, ureditev plačne politike ter hitrejše zaposlovanje tujcev.
Podporo zakonu so poleg gospodarske zbornice izrazile tudi druge reprezentativne delodajalske organizacije – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Po njihovih besedah je zakon prvi korak k večji konkurenčnosti Slovenije in k ustvarjanju stabilnega poslovnega okolja.
Več kot 47 tisoč podpisov
Na drugi strani pa sindikati zakon ocenjujejo kot izrazito škodljiv za večino zaposlenih in za socialno državo. Predstavnica sindikalne strani Zdenka Bobovec pravi, da večina delavcev v Pomurju od zakona ne bo imela neposrednih koristi. »Neto plače se večini ne bodo povečale. Za Pomurje skoraj ni koristi, dolgoročno pa lahko zakon poveča regionalne razlike,« opozarja.
Sindikati posebej nasprotujejo razvojni kapici in spremembam pri prispevkih, saj menijo, da bodo koristi imeli predvsem najbolje plačani posamezniki. Po njihovih navedbah naj bi zakon koristil približno 13.500 najbolje plačanim zaposlenim v državi, medtem ko več kot 98 odstotkov zaposlenih zaradi ukrepov ne bo občutilo višjih plač.
»Zakon bo v proračunu ter zdravstveni in pokojninski blagajni povzročil približno milijardo evrov primanjkljaja,« opozarjajo ter dodajajo, da je to poseg v temelje socialne države, saj zakon po njihovem mnenju zmanjšuje solidarnostni princip financiranja javnega zdravstva in pokojninskega sistema. Kritični so tudi do določb o stoodstotni pokojnini za naprej zaposlene upokojence.
Po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bi delodajalci namesto starejših delavcev raje zaposlovali mlajše, ki bodo pomenili manjši strošek. Poleg tega so skeptični tudi do učinkov nižjega DDV za osnovna živila. Opozarjajo, da se podobni ukrepi v tujini niso izkazali za učinkovite, saj trgovci cen niso bistveno znižali, ampak naj bi predvsem povečali svoje dobičke.
Nezadovoljstvo se zdaj kaže tudi na terenu. V manj kot tednu dni je sindikatom in nevladnim organizacijam uspelo zbrati več kot 47.000 podpisov podpore za sklic naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu, v ponedeljek pa so jih tudi vložili v državni zbor.
Kot nam je dejala Marjana Kolar, sindikalna zaupnica Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je zbiranje podpisov za referendum potekalo po zavodih, organizirali pa so ga sindikalni zaupniki. SVIZ v Murski Soboti je podpise zbiral tudi v pisarni sindikata, kamor so jih prinašali predstavniki različnih sindikalnih organizacij iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Po navedbah Kolarjeve je bil odziv zelo velik, tako na državni ravni kot v Pomurju. »V treh delovnih dneh in pol je bilo vseh glasov 47.223. To je število, ob katerem bi se morali zamisliti,« je dejala Kolarjeva in dodala, da so v treh dneh v Pomurju zbrali 1.443 podpisov podpore, kar je po njihovih ocenah približno 75 odstotkov članstva.
Za vložitev pobude je bilo potrebnih 2500 podpisov. »Število podpisov kaže, da ljudje zelo dobro razumejo položaj in vedo, česa si želijo oziroma česa ne,« je bila jasna Kolarjeva.
O dopustnosti referenduma
Državni zbor (DZ) bo moral zdaj odločiti o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma. DZ sicer lahko po lastni presoji sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma. Za takšno odločitev je pomembno določilo iz drugega odstavka 90. člena ustave, po katerem zakonodajnega referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Če bodo poslanci sprejeli sklep o nedopustnosti referenduma, so sindikati potrdili, da se bodo obrnili na ustavno sodišče. Ob tem nekateri pravniki menijo, da bi ustavno sodišče v presoji sklepa lahko odločilo, da je referendum dopusten.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
