Kolumna: Česa me na vrtni razprodaji ni bilo sram
Ena vrtna razprodaja in en šolski kotiček ne bosta ustavila pretirane potrošnje. Lahko pa načneta nekaj trdovratnejšega od plastike – naš predsodek.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z dijaki smo med projektnim tednom pred poletnimi počitnicami izdelovali tablo za SWAP-kotiček. NIMM. GIB. WEITER. Vzemi. Daj. Posreduj naprej. Ko bomo kotiček postavili, bodo dijaki vanj prinašali dobro ohranjena oblačila in druge stvari, ki jih ne potrebujejo več. Nekdo bo odložil jopico, ki je ne želi več, drugi jo bo vzel, oblekel in ji, ne da bi o tem posebej razmišljal, podaljšal življenje.
Tako je vsaj zamišljeno. Vmes seveda obstaja še človek. Človek pa je zapletena reč, posebej kadar je star šestnajst let, nosi superge določene znamke, telefon drži v roki tudi med hojo po stopnicah in mora pred vsakim dejanjem preveriti, ali ga bo okolica razumela kot izvirnega posameznika ali kot nekoga, ki si ne more privoščiti nove majice.
Tudi odrasli nismo bistveno drugačni. V majhnem kraju smo samo bolje izurjeni v tem, kako prikriti svojo negotovost. Pri nas se ve, kdo je prodal avto in pri kom so prejšnji teden stali mojstri. Če bi nekdo v soboto dopoldne pred hišo postavil mizo z rabljenimi knjigami, vazami in nakitom, potem pa vse to še dokumentiral na fejsbuku, bi se sprožil val vprašanj. Najprej bi bilo treba ugotoviti, zakaj prodaja. Ali potrebuje denar? Se ločuje? Je kdo umrl? Pri nas vrtna razprodaja pač ne more biti samo vrtna razprodaja. Lahko pa postane socialna diagnoza.
Morda je prav zato pri nas tako malo garažnih in vrtnih razprodaj, čeprav so v tujini povsem običajne. Ljudje ob koncu tedna odprejo garažo in ponudijo stvari, ki jih ne uporabljajo več. Nihče ne kliče sorodnikov, da bi preveril, ali je družina zabredla v finančne težave. Pri nas je drugače. Pri nas je treba ohranjati videz, da imamo vse pod nadzorom, tudi če se nam za vrati komaj še zapirajo omare. In naše so polne oblek, ki jih hranimo za čase, ko bomo shujšali, se zredili, se pomladili ali ponovno postali oseba, ki se je pred osmimi leti dobro počutila v bleščeči tuniki.
Na policah so knjige, ki jih nismo še nikoli prelistali, aparati, za katere smo ob nakupu verjeli, da bodo spremenili naše prehranske navade, ter skodelice z napisi, ki naj bi nas vsako jutro prepričevali, da smo najboljša različica sebe. Potem pridejo spletne trgovine. Znižanja. Zadnji kosi. Brezplačna dostava. V nas se prebudi pradavni lovec, ki zasleduje komplet organizatorjev za hladilnik, brez katerih je dotlej živel povsem spodobno. Paket prispe, za trenutek nas osreči, nato pa pozabimo, da ga imamo.
Svetovna statistika ne premore našega smisla za osebne izgovore. Po navedbah Programa Združenih narodov za okolje je leta 2023 na svetu nastalo približno 2,1 milijarde ton komunalnih odpadkov, do leta 2050 pa naj bi se količina povečala na 3,8 milijarde ton. Še bolj zgovorna od same količine je cena našega ravnanja: če poleg stroškov zbiranja in obdelave upoštevamo še onesnaževanje, zdravstvene posledice in vpliv na podnebje, bi lahko letni svetovni stroški odpadkov do sredine stoletja narasli na približno 640 milijard ameriških dolarjev. Kar nepremišljeno kupimo in zavržemo, na koncu vendarle nekdo plača.
Še bolj neprijetni so podatki o tekstilu. UNEP navaja, da vsako leto nastane okoli 92 milijonov ton tekstilnih odpadkov, proizvodnja oblačil pa se je med letoma 2000 in 2015 podvojila, medtem ko se je čas njihove uporabe skrajšal za 36 odstotkov. Verjetno nismo enormno povečali mase naših teles, zagotovo pa imamo več trgovin, kolekcij in razlogov, zakaj lanski plašč ni več pravi. Leta 2022 je bilo v Evropski uniji na prebivalca porabljenih približno 19 kilogramov oblačil, obutve in tekstila za gospodinjstvo. V istem letu je nastalo približno 16 kilogramov tekstilnih odpadkov na prebivalca.
Ena izmenjana jopica ne bo rešila sveta. Toda svet smo si uredili tako, da se lahko vsakdo razglasi za statistično nepomembnega in mirno nadaljuje po starem. SWAP-kotiček v šoli zato ni rešitev svetovne tekstilne industrije. Niti ni pedagoška inovacija. Je samo prostor, v katerem poskušamo nekaj, kar je bilo nekoč običajno, ponovno narediti običajno. Oblačila so prehajala od starejših otrok k mlajšim, čevlje smo nesli k čevljarju, aparate na servis, pohištvo pa smo popravljali, dokler ni dokončno razpadlo ali pa zgorelo. Predmeti so bili dragi in zato vredni truda.
Danes je pogosto ceneje kupiti novo kot popraviti staro. Le da je izdelek poceni samo za nas. Nekdo drug plača razliko: delavec, ki ga izdeluje, okolje, iz katerega jemljemo surovine, ali kraj, kamor odložimo tisto, česar nočemo več gledati. Morda bo dijakinja jopico najprej skrivaj vzela, čez nekaj tednov pa jo bo že brez zadrege nosila. Tudi to bi bil začetek: spoznanje, da rabljeno ni znak pomanjkanja, temveč odgovornosti.
Živim v majhnem turističnem kraju in dogodek je lahko tudi odprto dvorišče, nekaj miz, knjige za en evro in ljudje, ki jih zanima, kaj se skriva med njimi. Predmet dobi novega lastnika, domačin sreča obiskovalca, soseda se končno pogovorita še o čem drugem kot o vremenu in višini žive meje. Vrtna razprodaja je tudi priznanje, da vsega ne potrebujemo. Ena vrtna razprodaja in en šolski kotiček ne bosta ustavila pretirane potrošnje. Lahko pa načneta nekaj trdovratnejšega od plastike – naš predsodek. Morda bo čez nekaj let v našem kraju povsem običajno, da bodo ljudje ob sobotah pred hiše postavili mize z rabljenimi predmeti. In se nihče več ne bo spraševal, ali so zašli v težave. Samo ustavil se bo, vzel v roke knjigo, vprašal za ceno in jo odnesel domov.
NIMM. GIB. WEITER. Vzemi. Daj. Posreduj naprej.
Na moji vrtni razprodaji me ni bilo sram prodajati in podarjati rabljenih stvari. Sram me je bilo tega, koliko stvari kupujem, čeprav jih ne potrebujem, in kako hitro zavržem uporabno stvar samo zato, ker sem se je naveličala.
Prihodnost ni v tem, da imam vedno več stvari. Prihodnost je v tem, da znam s tistimi, ki že obstajajo, ravnati pametneje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
