V premislek: Bo moj nečak še živel v svobodni državi?
Ob mnogih polenih, ki nam priletijo pod noge, pri vsakem od nas pride trenutek, ko se vpraša, ali je še vredno.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bo moj nečak še živel v svobodni državi, je lahko parafraziran stavek desničarjev, ki so se spraševali, ali bodo naši vnuki še peli slovenske pesmi. Čeprav njihovo spraševanje med volilno kampanjo nima osnove, ker ne poznam stranke, ki želi slovenščino izkoreniniti. Moje spraševanje pa žal ima grozeče temelje v nastajanju.
Prvi med poslanci, Zoran Stevanović, že maha s predlogom zakona, ki bi ukinil obvezni RTV-prispevek. Razumem, da vsem vse oddaje niso všeč, v resnici tudi vse vsem niso namenjene. Naloga javnega servisa je ravno to, da s svojimi raznolikimi vsebinami doseže najbolj širšo množico gledalcev, poslušalcev, bralcev in je neodvisen od kapitala in politike.
Kot vsepovsod v javnih sistemih so se gotovo tudi v pisarnah RTV zabubili ljudje, ki tam nimajo (več) kaj iskati. A preden »varčujemo« na račun novinarjev in medijske svobode, dajmo počistiti javne sisteme, ki obračajo bistveno več denarja in imajo zaposlene cele družine samo zato, da imajo službe. Recimo Slovenske železnice, ki zaposlujejo trikrat več ljudi kot javni servis Radiotelevizije Slovenija. Če je razlog tega zakona res varčevanje, potem začnimo pri večjih.
Ali pa je to le še en premaz čez oči volivcev, da to počnejo v njihovo dobro, v ozadju pa držijo fige, ravno tako kot v volilni kampanji, in sledijo le svojim interesom. To pa je utišati medije, ki še imajo svojo hrbtenico, novinarje in urednike, ki se ne podrejajo lastnikom, kapitalu in politiki, ampak izpolnjujejo svoje poslanstvo in obveščajo javnost.
O našem delu, delu novinarjev in urednikov, znajo mnogi povedati veliko. Prav vsak se čuti poklicanega, da ga pokomentira, si želi malo urejati vsebine in vplivati na način pisanja novinarja, ga »spametovati«, da je situacijo razumel narobe in da črno ni zares samo črno.
Na primer da nesprejetje dnevnega reda občinske seje ni nagajanje, ampak le želja po dodatni razlagi, čeprav so dobili obsežno gradivo vnaprej. Ampak kako bi zamerili lokalnim veljakom, če je to vzorec, ki ga gledajo po televiziji od svojih vzornikov? Sprenevedanje, laganje, manipuliranje – to je očitno prihodnost, ki nas čaka v naslednjih mesecih. Ki s(m)o si jo izvolili in s katero bomo morali živeti.
Ob mnogih polenih, ki nam priletijo pod noge, pri vsakem od nas pride trenutek, ko se vpraša, ali je še vredno. Ali je še vredno vztrajati v medijih, se truditi delati dobro in stati pokončno za svojimi besedami. In odgovor je le eden.
Izplača se, ker alternativna prihodnost, brez demokracije, je mnogo bolj temna. In vse te težke trenutke vedno znova odtehtajo lepe zgodbe, ki premaknejo stvari na bolje in posamezniku spremenijo življenje. Zato je vredno.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.