Zdravstveni dom Gornja Radgona prvi v Pomurju z zelenim reševalnim vozilom
Reševalna služba Zdravstvenega doma Gornja Radgona se je tudi prva v regiji digitalizirala in usposobila prve posredovalce v vseh občinah ustanoviteljicah zavoda
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravstveni dom (ZD) Gornja Radgona je nedavno postal bogatejši za novo reševalno vozilo. Prvi v Pomurju imajo reševalno vozilo, opremljeno po novem pravilniku o službi nujne medicinske pomoči, ki je v veljavi od junija letos.
Kot je povedal vodja tamkajšnje reševalne službe Zoran Petrovič, gre za zanimivo in pomembno novost, saj je prepoznavno rdečo barvo po novem pravilniku nadomestila zelena, pri čemer sprememba zunanje podobe vozila v zeleno-rumeni kombinaciji ni samo estetska, temveč je namenjena predvsem boljši vidljivosti in hitrejši prepoznavnosti reševalnega vozila.
»Po raziskavah se je pokazalo, da je prav zelena barva tista, ki se v težjih vremenskih razmerah izkaže za bolj vidno od rdeče,« je pojasnil. Radgonski reševalci so z avgustom poleg novega vozila pridobili tudi dodatno polovico nujne reševalne ekipe.
»To je za nas velika pridobitev, saj smo med vsemi zdravstvenimi domovi v Pomurju najbolj oddaljeni od regijske bolnišnice zaradi slabše prometne povezave. Če v preostalih domovih ena intervencija pomeni eno uro, če se izrazim v reševalskem žargonu, pomeni pri nas ena intervencija dve uri. To pomeni, da če smo imeli v dnevnem turnusu štiri, pet intervencij, smo bili deset ur zunaj zdravstvenega doma. Za vsako naslednjo intervencijo so nam pomagale sosednje reševalne službe, največkrat iz ZD Murska Sobota in ZD Lenart, s pridobitvijo novega vozila in ekipe pa sedaj omogočamo večjo varnost prebivalcev na območju, ki ga pokrivamo,« razlaga Petrovič.
Nov pravilnik obenem določa novo opravo reševalcev in tudi to so v ZD Gornja Radgona že nabavili. Tako so tudi sami takrat, ko hitijo pomagat drugim, bolje vidni.
Prvo zeleno reševalno vozilo pa ni edina stvar, s katero je radgonski zdravstveni dom na prvem mestu. So namreč tudi prvi, ki so v vseh občinah, ki spadajo pod njihov zavod, izobrazili prve posredovalce. Ti so zelo pomembna pomoč in dodaten par rok predvsem takrat, ko zaradi življenje ogrožajočih stanj šteje vsaka minuta.
Reševalna služba ZD Gornja Radgona je tudi prva v Pomurju, ki je začela uporabljati program mediainteraktiv za sodobno digitalno komunikacijo z dispečersko službo zdravstva in za digitalno evidentiranje protokolov.
»V primerjavi s starim sistemom je novost ta, da ko pokličete na številko 112 in dobite dispečersko službo, ostanejo na telefonski liniji vse do prihoda nas, reševalcev. Dispečerji dajejo navodila, kako pomagati nenadno obolelemu do našega prihoda in seveda spremljajo tega pacienta ter tudi naši reševalni ekipi, ki prihaja na teren, dajejo informacije, kaj se s tem pacientom dogaja. Tako da ko mi izstopimo iz vozila, imamo pripravljeno vso opremo, ki jo potrebujemo za oskrbo nenadno obolelega,« pojasni sogovornik.
Nov pravilnik poleg nove vizualne podobe reševalnih vozil in oblačil reševalcev predvideva tudi jasen režim izobraževanja reševalcev, da bi ti lahko kar najbolj varno opravljali svoje delo.
»V naši ekipi že vrsto let opravljamo mednarodne tečaje, formalna in neformalna izobraževanja, interna izobraževanja, zato ker samo s tem, ko se učimo, treniramo, lahko takrat, ko pride do intervencije, bolj uigrano, hitreje in z manj stresa opravimo intervencijo. Pri nas je znanje ključ, ki nam omogoča, da smo v težkih trenutkih rutinirani in da svoje delo dobro opravimo. Zadovoljni smo, da nam vodstvo pri tem pomaga in nam prisluhne.«
V reševalni službi ZD Gornja Radgona je zaposlenih 25 reševalcev, med njimi so tudi štiri ženske. S pridobitvijo dodatne polovice ekipe nujnega reševalnega vozila so obenem zaposlili štiri nove sodelavce, ki so nadomestili reševalce, ki so opravljali nenujne reševalne prevoze, tem pa so omogočili karierni razvoj in vključitev v ekipo nujnih reševalcev.
Četrt milijona evrov
Nakup novega reševalnega vozila ni bil predviden v osnovnem finančnem načrtu zavoda za letos, saj po besedah v. d. direktorja Marije Zrim takrat, ko so ga oblikovali, še niso vedeli, ali bodo dobili zeleno luč za ta program. Sredstva so tako zagotovili s spremembo finančnega načrta in s pomočjo finančnega lizinga. Reševalno vozilo je stalo okrog 260.000 evrov, dodatno še oprema, finančni lizing pa zavodu omogoča prenos lastništva vozila po petih letih.
Kot je dejala Zrimova, se bodo za takšne poti financiranja najverjetneje odločali tudi v prihodnje, saj sam ZD v proračunu nima toliko sredstev, kot ga predvidevajo tovrstne investicije.
V zvezi z novim pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči (NMP) je dejala, da je bil ta nujen, saj je vezan na ustanovitev dispečerskega centra, ki v tej obliki deluje že tri leta, in je podkrepil način njegovega dela. Med najpomembnejšimi spremembami v pravilniku navaja to, da ima dispečer možnost poslati ekipo NMP tudi na območje zunaj njihove pristojnosti, česar prejšnji pravilnik ni omogočal, prav tako lahko odslej pri obravnavi istega primera sodeluje več ekip.
»V Pomurju smo že zdaj priča sodelovanju helikopterske nujne pomoči in reševalcev, to je zdaj tudi formalnopravno urejeno s tem pravilnikom, tako da se res zagotovi najkrajši dostopni čas do zagotavljanja nadaljnje zdravstvene obravnave za življenjsko ogroženega pacienta. Na področju opreme pa ta pravilnik določa še, da moramo imeti rezervno reševalno vozilo, kar smo z nakupom novega vozila zdaj tudi uresničili. Ob tem smo letos nabavili še eno vozilo za nenujne prevoze že v januarju, ki smo ga v celoti financirali sami,« našteva Zrimova.
Izpostavila je še spremembo v pravilniku, ki se nanaša na zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah, pri čemer so jasneje določeni pogoji, organizacija in odgovornost izvajalcev ter organizatorjev.
Oba sogovornika sta poudarila pomen izobraževanja zaposlenih v reševalni službi. Vsi reševalci vozniki intervencijskih vozil morajo imeti vozniški izpit C-kategorije ter redno opravljati usposabljanja varne vožnje. Kot je poudarila Zrimova, v zavodu letno organizirajo tudi izobraževanje na temo po predlogu zaposlenih.
»Na interna izobraževanja vedno povabimo tudi goste, ki so specialisti na svojih področjih. Reševalci se namreč srečujemo s pacienti od 0 do 100 let, z interno medicino, kirurgijo, psihiatrijo itn., veliko je teh področij, na katerih pa seveda nismo enakomerno usposobljeni, zato so nekatere intervencije zahtevnejše. Prav zato na podlagi izkušenj in znanja vsako leto načrtujemo izobraževanja,« je dodal Petrovič in poudaril, da je posebna pozornost namenjena tudi psihosocialni podpori zaposlenim, ki se pri delu vsakodnevno soočajo s stresnimi situacijami.
V ekipi reševalcev imajo tudi izobražene mentorje, ki skrbijo za novozaposlene, kar se je izkazalo za dobro prakso. So tudi učni center za delavce v zdravstveni negi in eden redkih zdravstvenih domov na širšem območju, ki sprejema študente za pridobitev znanj s področja nujne medicinske pomoči. Zdravstveni delavci mentorji imajo za to pridobljena tudi specialna znanja.
Potreba po zdravniku urgentne medicine
Pod zagotavljanje NMP v lokalnem okolju spada tudi delovanje dežurne službe. Kot pravi v. d. direktorja, žal še nimajo specialista zdravnika urgentne medicine, ki si ga sicer zelo želijo, da bi tudi na tem nivoju stopili korak naprej, opravljajo pa to delo zdravniki družinske medicine. Njihova dežurna ambulanta deluje 24 ur na dan, sedem dni v tednu, 12 ur je tam prisotna tudi diplomirana medicinska sestra.
»Želeli bi jo imeti 24 ur, ampak nam zavarovalnica tega ne financira, tako da medicinsko sestro plačujemo sami. To pomeni, da ko gre reševalna ekipa z zdravnikom na teren, nekdo ostane v ambulanti – sestra lahko ta čas triažira paciente ali zagotovi nujno medicinsko pomoč, kar je velik doprinos. Naj omenim, da nekatere pomurske občine ta kader financirajo, primera dobre prakse sta ZD Ljutomer in Lendava, zato bi si tega želeli tudi pri nas.«
Dodala je, da se velikokrat v javnosti pojavijo očitki, da je dežurna ambulanta zaprta. »Zaprti smo, ker ni ekipe v zdravstvenem domu. Ko gre zdravnik skupaj z reševalci na teren, predvsem ponoči, ni tu nikogar. Želimo si torej, da bi pridobili kader in financiranje tega kadra, da bi bili v tem smislu primerljivi z drugimi zdravstvenimi domovi v regiji. Verjamem, da se bodo ta finančna sredstva našla in se bomo lahko dogovorili z lokalno skupnostjo.«
V prihodnje poleg kadrovske okrepitve na nekaterih področjih načrtujejo posodobitev voznega parka nenujnih reševalnih vozil, saj so trenutna dotrajana.
»Želeli bi si tudi razširiti in obnoviti dežurno ambulanto, urediti nadstrešek za reševalna vozila, za kar sicer že imamo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Želimo si tudi posodobiti opremo, nabaviti npr. nove prenosne ultrazvočne naprave, aparature, ki podpirajo dihanje, spremljanje vitalnih funkcij, v obnovljeni dežurni ambulanti bi si želeli tudi centralne napeljave kisika. Vse to za kakovostnejšo obravnavo naših pacientov,« pravi sogovornica.
»Smo majhni, vendar smo pridni, se trudimo in stremimo k napredku. Naš cilj tudi v prihodnje ostaja jasen – prebivalcem zagotavljati strokovno, varno, sodobno in čim bolj dostopno nujno medicinsko pomoč ter reševalno dejavnost,« pa je še dodal vodja reševalne službe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
