Vanesa Jaušovec

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Družba Imo-Real je s 16,5-milijonsko investicijo v središče Murske Sobote pripeljala enega najsodobnejših stanovanjskih kompleksov v mestu – Zeleni dvor. Kompleks obsega 76 stanovanj in 10 poslovnih prostorov, od tega so jih nedolgo po koncu gradnje prodali že dve tretjini. Projekt je od same zasnove do prvih stanovalcev potreboval zgolj tri leta, sama gradnja pa je potekala malo manj kot dve leti. Zeleni dvor so namreč začeli graditi februarja 2024, uporabno dovoljenje zanj pa so dobili že decembra 2025. Pravijo, da so ga razvijali z mislijo na lokacijo, funkcionalnost in dolgoročno kakovost bivanja. O inovativnem konceptu, sami zgradbi in posrednem oživljanju mestnega jedra sta v intervjuju za Vestnik spregovorila direktor družbe Jožef Horvat in pomočnica vodje projekta Zeleni dvor Nikolina Škrilec.

Andrej Petelinšek, Večer

Kdo so bili do zdaj najpogostejši kupci stanovanj? Gre večinoma za lokalne kupce?

Jožef Horvat: »Največ stanovanj smo prodali kupcem, starejšim od 60 let. To so ljudje, ki so jim denimo umrli zakonci ali so iz kakšnega drugega razloga prodali svoje hiše in se preselili v stanovanje.«

Nikolina Škrilec: »Pretežno so stanovanja do sedaj kupovali domačini, praktično vsi kupci pa so bili z območja Pomurja.«

Kako bi primerjali nakup novega stanovanja z nakupom starejšega? Se glede na trenutne cene nakup starejšega stanovanja kupcem sploh še izplača?

Jožef Horvat: »Tržišče je neizprosno. Starejša stanovanja niso toliko cenejša, da bi se jih veliko bolj izplačalo kupiti kot nova. Včasih so razlike v ceni manjše od dvajsetih odstotkov. Če imajo kupci nesrečo in je treba v stanovanju še kaj sanirati, še toliko hujše. V vsakem primeru se izplača kupiti novo.«

Novice

Foto: Zeleni dvor delno že nudi pogled na končno podobo

Vanesa Jaušovec

V čem se ta stanovanjski kompleks razlikuje od drugih primerljivih zgradb v mestu?

Jožef Horvat: »Kompleks ima popolnoma drugačen koncept od ostalih podobnih zgradb v mestu. To so energetsko izjemno varčna stanovanja z energetsko izkaznico A2, vsako stanovanje ima svojo toplotno črpalko voda-zrak, zato stanovalci plačajo točno toliko, kolikor sami porabijo. Mislim, da smo pri tem projektu res stopili en korak naprej od ostalih.«

Nikolina Škrilec: »Tudi ostale stvari glede te zgradbe so na zelo visoki ravni kakovosti, od talnega gretja v stanovanjih do zunanje toplotne izolacije in oken. Na mesečni ravni se ta nadstandard pri stroških kar lepo pozna. Če denimo v kompleksu na Lendavski ulici stanovalci za stroške odštejejo 250 evrov mesečno, bi ob enakem življenjskem slogu v tej zgradbi imeli okoli 130 evrov stroškov.«

Vanesa Jaušovec

Kakšne so okvirne cene stanovanj in kaj vse je vključeno v to ceno?

Nikolina Škrilec: »Cena recimo 60-kvadratnega stanovanja je nekje 200.000 evrov. Treba pa je dodati, da so v vsakem stanovanju, kot že povedano, toplotna črpalka, klimatska naprava, opremljena kopalnica, položena pa sta tudi parket in keramika. V ceno je poleg samega stanovanja vštet še balkon in zidana kletna shramba. Parkirno mesto v podzemlju pa se plača dodatno, in sicer 14.000 evrov brez DDV.«

Roto Nautica

Roto ima novo podjetje, ki postaja pomemben igralec v navtični industriji

Vanesa Jaušovec

Kaj vas je pri gradnji najbolj omejevalo oziroma kje ste imeli največ težav?

Nikolina Škrilec: »Skušali smo izkoristiti ves prostor, ki smo ga imeli na voljo. Tako pri tlorisih stanovanj kot denimo pri kolesarnici in sami obliki kompleksa smo skušali kar se da malo prostora pustiti neizkoriščenega. Ne nazadnje smo bili pri gradnji dokaj omejeni, saj je zemljišče trikotne oblike.«

Jožef Horvat: »Morali smo se znajti kljub nenavadni obliki zemljišča. Pri snovanju objekta nam je pomagal nekdanji profesor za arhitekturo mesta in urbanistično planiranje Janez Koželj. Objekt je zasnoval izjemno, res smo zadovoljni.«

Katere so glavne posebnosti objekta – tako pri skupnih površinah in garaži kot pri sami zasnovi stanovanj?

Jožef Horvat: »Posebnost objekta so gotovo zunanji hodniki. Za to smo se odločili predvsem zaradi same dolžine objekta. Po enem hodniku lahko prideš skoraj okrog celega kompleksa, kar je povezano predvsem s požarno varnostjo. Tudi pol hektarja velika podzemna garaža ni običajna. Vseh 116 parkirnih mest za avtomobile ima tudi električni priključek, dodatno pa je na voljo tudi 16 parkirnih mest za motorna kolesa.«

Nikolina Škrilec: »Tudi prostori so zasnovani tako, da smo poleg prostora za stanovanjsko opremo razmišljali tudi o tem, da bodo stanovalci imeli še nekaj prostora za gibanje po stanovanju. Vsako stanovanje ima urejeno tudi kakovostno prezračevanje, poleg tega pa smo prostorom dodali še tako imenovan 'utility' prostor, ki se ga lahko uporabi za shrambo, pralnico ali kaj podobnega.«

Vanesa Jaušovec

Jožef Horvat: »Tu je še ogromno malenkosti, na katere na prvi pogled sploh ne pomislimo, s tem mislim predvsem na vrata s skritimi tečaji, rolete, ki jih poganja elektromotor, pa tudi pri izbiri toplotnih črpalk smo morali biti previdni, saj smo izbrali takšne, ki jih stanovalci praktično ne slišijo delovati. Pri toplotnih črpalkah smo se obrnili na lokalnega ponudnika z mislijo na stanovalce, da dobijo čim hitrejšo pomoč servisa.«

Kako se je razvijala idejna zasnova objekta glede na to, da zgradba za Mursko Soboto res ni običajna?

Jožef Horvat: »Ogromno zaslug za idejno zasnovo gre pripisati pokojnemu Stanku Polaniču. Nešteto različic stanovanjskih kompleksov smo imeli na razpolago, pa nekako z nobeno nismo bili zadovoljni. Odločili smo se, da za postavitev objekta najdemo nekoga izven regije. Tako kot v večini modernih mest smo tudi ta objekt postavili tako, da je objekt 'na ulici', notranje dvorišče pa je interno. Nihče več ne dela objektov v mestu, ki bi bili postavljeni na sredino zemljišča, preostali del zemljišča pa bi bil prosto dostopen javnosti. Zemljišča so za kaj takšnega preprosto predraga. Na osnovi tega smo tudi začeli razvijati projekt, pomembno pa je seveda tudi, da je ta kakovostno postavljen. Zelena barva objekta je posebnost. Profesor Koželj je imel vizijo, da mora fasada predstavljati Prekmurje.«

Elektromaterial Lendava

Začeli v majhnem obratu, danes gradijo novo ime Ellna

Nikolina Škrilec: »Tudi prehodi med deli stavbe so namenski. Objekt namreč ni čisto sklenjen. To pa zato, da je nekaj kroženja zraka, kar sploh zdaj, v poletnih mesecih, pride zelo prav.«

Vanesa Jaušovec

Jožef Horvat: »Objekt smo najprej želeli zapreti z vseh strani, pa mi je profesor skoraj pobral ušesa z glave.«

Nikolina Škrilec: »Zdaj je dvorišče uporabno tudi poleti. Objekt je visok, kar omogoča nekaj sence, pa še zračno je dovolj. Pozitivno je tudi to, da v neposredni bližini več ne bo novih objektov, kar sploh v višjih nadstropjih pomeni, da bo razgled praktično do hrvaškega Sljemena ostal. Dokaj odprto je vse skupaj.«

Škofija Murska Sobota

Na podeželju se občuti pomanjkanje duhovnikov. Pridejo kmalu od drugod?

Kateri dejavniki so pri izvedbi stanovanjskega projekta ključni za njegov uspeh?

Jožef Horvat: »Pri izvedbi takšnih projektov je najpomembnejša lokacija. Sledi idejna zasnova, saj ni vsak tip zgradbe primeren za vsako lokacijo. Če pa govorimo konkretno o stanovanjskem objektu, pa je tudi pomembno vedeti, za koga stanovanja delaš. Razlika je namreč, če stanovanja delaš za mladino ali upokojence. Uspehu projekta kakšnih 40 odstotkov doprinese samo priprava, naslednjih 40 dobro trženje, 20 odstotkov pa sama gradnja.«

Vanesa Jaušovec

Kaj pa je posebnost lokacije Zelenega dvora?
Jožef Horvat: »V centru mesta so na dolgi rok cene stanovanj višje oziroma bolj stabilne, obenem pa je mestno središče optimalno tako za starejšo kot mlajšo populacijo. Denimo upokojenci imajo vse storitve dokaj blizu, mlade družine pa imajo v neposredni bližini šole, knjižnico in podobno.«

Stanovanja pa verjetno kupujejo starejši?

Jožef Horvat: »Da, po naših izkušnjah so kupci stanovanj, tudi pri ostalih naših projektih, v prvi vrsti starejši ljudje.«

Murska Sobota

Vrana na vrtčevskem dvorišču napadla otroka. Dovoljenje za ukrepe izdano

Kako ste bili zadovoljni z izvajalci del in koliko je bilo pri tako velikem projektu sploh mogoče vključiti lokalna oziroma pomurska podjetja?

Jožef Horvat: »Z izvajalci smo bili izjemno zadovoljni. Gradbena dela je izvajalo podjetje Pomgrad, tudi inštalacije nam je naredilo domače, prekmursko podjetje Blisk, pa tudi streho nam je naredilo lokalno podjetje Strehe MF. Za ostala dela smo morali gledati izven regije, to pa predvsem zato, ker preprosto ni več izvajalcev tu okoli, ki bi lahko izvedli tako velik projekt. Tu govoriva recimo o keramičarjih in parketarjih, obrtniki, ki bi lahko v preteklosti izvedli dela, so zdaj kadrovsko skrčeni. Bodisi zaradi tega, ker se jim je kader upokojil, bodisi zaradi tega, ker je odšel delat v Avstrijo.«

Vanesa Jaušovec

Nikolina Škrilec: »Ni nekega naravnega kadrovskega obrata. Le nad Bliskom smo bili presenečeni, ker imajo ogromno mladega kadra.«

Ga. Škrilec, magistrirali ste pred kratkim. Kako je bilo že na začetku vaše karierne poti opravljati pomembno delo pri tako velikem projektu?

Nikolina Škrilec: »Predvsem naporno. Pri takšnem projektu delaš z ogromno informacijami in z ogromnim številom novih ljudi. Seveda je sprva tudi potek oziroma sistem dela še neznanka, ugotavljaš različna razmerja, ustvarjaš nove stike z izvajalci in nadzorniki. Mislim, da moraš imeti svoj jaz in močan karakter, še posebej kot ženska v takšnem poslu, kjer je večina moških. Na gradbišču smo po navadi bile zgolj tri ženske. Gotovo pa je začetek na takšnem projektu krasna priložnost za učenje.«

Vanesa Jaušovec

Vanesa Jaušovec