Kako silirati koruzo, prizadeto po suši in toči?
Toča in suša lahko močno vplivata na kakovost in količino koruzne silaže, zato je pravočasno spravilo nujno.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Začetek siliranja koruze je odvisen od izbire hibrida in časa setve, tipa tal in kolobarja, na kakovost koruzne silaže pa vpliva prav zrelost koruze. Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota je pred letošnjim začetkom siliranja koruze navedel nekaj nasvetov, kako silirati koruzo, prizadeto po suši in toči.
Tako suša kot toča lahko močno vplivata na kakovost in količino koruzne silaže, pri prizadeti koruzi pa je še posebej pomembno, da se kmetje spravila lotijo pravočasno ter dosledno upoštevajo pravila siliranja.
Ta pravijo, da je treba silirati, ko rastlina preneha rasti in prisilno dozori. Takrat se tudi ustavi polnjenje zrnja s škrobom. Pri tem je primerna sušina med 33 in 35 odstotki. »Koruze z manj kot 30 odstotki sušine ni priporočljivo silirati, saj vsebuje preveč soka, kar lahko povzroči težave pri fermentaciji in kvari silažo.«
Siliranje mora biti čim hitrejše, saj se lahko vroča koruzna masa ob prisotnosti zraka v silosu pregreje in pokvari, zato je priporočljivo, da se silira v zgodnjih jutranjih urah. Takrat je rastlina še hladnejša, delo pa lažje zaradi nižjih dnevnih temperatur. Silažo je treba dobro tlačiti, saj se s tem iztisne zrak in omogoči ustrezna mlečnokislinska fermentacija, pomembno pa je, da se silaža čim prej pokrije s folijo, saj se tako prepreči dostop zraka.
Kot je še povedal Janez Lebar, specialist za govedorejo, drobnico in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota, se ob siliranju ne sme pozabiti na dnevni odvzem silaže. Ta mora biti pozimi najmanj 20 centimetrov, poleti pa najmanj 40 centimetrov po celotni odprtini silosa.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.