V premislek: Kako dolgo bo še vredno vztrajati v kmetijstvu?
Kako dolgo bodo kmetje ob težavah, ki jim jih povzročajo vremenske nevšečnosti, ob vseh birokratskih postopkih in prepovedih ter ob vse višjih stroških, še imeli voljo vztrajati?
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Visoke temperature, ki so vztrajale še nedavno, ter vročinski valovi letošnjega poletja so ob pomanjkanju padavin povzročali nemalo preglavic. Rečne struge so čedalje bolj suhe, upada podtalnica, izdatnost vodnih virov je vse manjša, neugodne hidrološke razmere pa marsikje po Pomurju že vplivajo na varno in nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Še največ težav ob vsem naštetem občutijo kmetje, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo. Vročina vpliva na vse faze razvoja kmetijskih rastlin, zmanjšuje njihovo plodnost in povečuje potrebe po vodi. Močno omejena je tudi rast travinja po vsej državi.
Kmetje, ki so opravili prvo in ponekod tudi drugo košnjo, tretje ne bodo dočakali. Količina doma pridelane hrane, predvsem pa krme za živali, bo zato manjša, kar bo kmetom spet povečalo stroške. Če bodo hoteli ohraniti svoje črede, bodo krmo prisiljeni dokupiti, če bo ta seveda še kje na voljo, ali pa bodo morali začeti prazniti hleve.
Vročina ima lahko tudi neposredne posledice za živali. Zaradi vročinskega udara lahko poginejo ali pa zaradi visokih temperatur zaužijejo manj hrane, kar vpliva predvsem na krave molznice, saj povzroči upad mlečnosti. Stanje na trgu mleka, kot smo nedavno poročali, že nekaj časa ni rožnato, nastale razmere, ki jih povzroča vreme, pa bi se lahko sčasoma ponovno izrazile v višjih cenah mlečnih izdelkov, sploh če bo mleka na trgu manj.
Posledice vremenskih razmer v kmetijstvu tako ne bodo le kratkotrajne, ampak jih bodo kmetje občutili še v prihodnjem letu. Kako torej zagotoviti, da bo slovensko kmetijstvo še obstalo? Vsi finančni mehanizmi, s katerimi pristojni pomagajo slovenskim kmetom, so zagotovo v pomoč, a to ne spremeni dejstva, da tako evropsko kot slovensko kmetijstvo že nekaj časa le s težavo držita glavo nad gladino.
Kako dolgo bodo kmetje ob težavah, ki jim jih povzročajo vremenske nevšečnosti, ob vseh birokratskih postopkih in prepovedih, ki jih morajo upoštevati, ter ob vse višjih stroških, s katerimi se soočajo na dnevni ravni, še imeli voljo vztrajati, je verjetno vprašanje, na katero si ne znajo ali ne zmorejo niti sami odgovoriti. Morda pa bi bila odločitev nekoliko lažja, če bi imeli zagotovilo, da se jim bo kmetovati (še) obrestovalo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
