Šolsko leto v znamenju sprememb, največja težava ostaja pomanjkanje kadra
Novo šolsko leto prinaša tudi vrsto sprememb in novosti na področju vzgoje in izobraževanja (VIZ) tako v osnovnih kot srednjih šolah.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V torek smo zakorakali v novo šolsko leto. Šolski prag je prestopilo 186.687 osnovnošolcev, med njimi 19.058 prvošolcev. Teh je nekoliko manj kot lani, ko je v prvi razred sedlo 19.897 otrok. V srednješolske programe je vpisanih okoli 88.000 dijakov, kar je približno tisoč več kot v prejšnjem šolskem letu. Med njimi jih je 26.004 novincev. Največ, 9962, jih je vpisanih v srednje strokovne programe, sledijo gimnazije, na katere je vpisanih 7640 dijakov.
Novo šolsko leto prinaša tudi vrsto sprememb in novosti na področju vzgoje in izobraževanja (VIZ) tako v osnovnih kot srednjih šolah. V osnovnih šolah se letos začenjajo uvajati prenovljeni učni načrti v 1., 4. in 7. razredu, deloma pa tudi v 6. razredu. Prenova je rezultat kurikularne prenove, v okviru katere je bilo prenovljenih več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj.
Spremembe so tudi na področju učnih gradiv. Osnovne šole bodo učencem od 1. do vključno 4. razreda iz sredstev učbeniškega sklada zagotavljale vsa predpisana obvezna učna gradiva – učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke. Javno financiranje učnih gradiv se tako širi tudi na 4. razred, saj je bila takšna ureditev doslej vzpostavljena le za učence do 3. razreda. Šole so od pristojnega ministrstva prejele tudi več priporočil in navodil glede izbire in potrjevanja učnih gradiv ter porabe sredstev učbeniškega sklada.
Spremembe se obetajo tudi pri vključevanju otrok iz tujine. Ministrstvo pripravlja spremembo zakonodaje, po kateri bi se priseljenci v osnovno šolo vključevali postopoma, po opravljenem programu pripravljalnice. Kako naj bi pripravljalnice konkretno potekale in katerim vsebinam naj bi v njih namenili največ pozornosti, smo povprašali na ministrstvu, vendar odgovorov do oddaje članka v tisk nismo prejeli. Podobna sprememba je v pripravi tudi za srednješolske programe. Kot izhaja iz objav ministrstva, bo program pripravljalnic za srednješolce namenjen predvsem učenju slovenskega jezika, spoznavanju slovenske kulture ter splošnemu poznavanju delovanja naše države.
Poklicna matura spet iz štirih predmetov
S 1. septembrom se je začela izvajati tudi novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ta med drugim na novo opredeljuje otroke z gluhoslepoto kot posebno skupino otrok s posebnimi potrebami, kar naj bi omogočilo bolj prilagojene oblike izobraževanja. Novela prinaša tudi spremembe pri zagotavljanju podpore otrokom z učnimi težavami oz. drugimi okoliščinami, zaradi katerih potrebujejo dodatno strokovno pomoč. Podpora in pomoč sta opredeljeni kot sistem stopenjske pomoči, ki jo otroku zagotovi osnovna šola.
Namen je, da bi šola njegove potrebe prepoznala pravočasno in mu ustrezno pomoč zagotovila še pred morebitno uvedbo postopka usmerjanja. Podporo in pomoč bodo izvajali učitelji v okviru razširjenega programa (RAP). Novosti pa niso omejene le na osnovnošolsko izobraževanje. Tudi na področju splošnega srednjega, srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja z novim šolskim letom veljajo prenovljeni učni načrti. Ti poleg drugih vsebin vključujejo kompetence za trajnostni razvoj, digitalne in podjetnostne kompetence ter finančno pismenost.
Hkrati se začenja izvajanje prvih petih programov, prenovljenih v okviru projekta Modernizacija poklicnega izobraževanja. Gre za programe bolničar-negovalec, farmacevtski tehnik, mehatronik operater, tehnik mehatronike (SSI) in tehnik mehatronike (PTI). Njihov namen je predvsem okrepiti kompetence, potrebne za digitalni in zeleni prehod, ter povečati prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela. Na ministrstvu pripravljajo tudi spremembo zakona o maturi.
Z njo želijo odpraviti ureditev, ki jo je prinesla novela iz leta 2025 in s katero je bila uvedena nova oblika poklicne mature iz petih predmetov. Po predlagani spremembi bi se poklicna matura vrnila v vsebinsko in organizacijsko ureditev, ki je veljala pred novelo iz leta 2025, torej k poklicni maturi iz štirih predmetov. Ostala pa bi možnost, da kandidati, ki opravijo poklicno maturo, z opravljenim posameznim predmetom splošne mature izpolnijo pogoje za vpis na univerzitetne in enovite magistrske študijske programe.
Kje najti kader?
Ob vseh novostih pa ostaja ena največjih težav slovenskega sistema VIZ pomanjkanje kadra. Po slovenskih šolah in vrtcih po podatkih analize, ki jo je šolsko ministrstvo objavilo maja letos, primanjkuje okoli 4100 učiteljev in vzgojiteljev, kakšno je natančno število danes, nimamo podatka.
Največ težav imajo zavodi pri iskanju učiteljev matematike, fizike, tehnike, razrednega pouka, angleščine in slovenščine, kadrovske težave pa niso omejene zgolj na učitelje in vzgojitelje, saj primanjkuje tudi računalničarjev, svetovalnih delavcev, laborantov, vzgojiteljev pomočnikov, vzgojiteljev predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo ter vzgojiteljev v prilagojenem programu.
Nekateri vrtci poročajo tudi o nezasedenih delovnih mestih organizatorjev prehrane ter organizatorjev zdravstveno-higienskega režima. Kako izrazito je pomanjkanje strokovnih delavcev na področju VIZ v Pomurju, nam ministrstvo ni odgovorilo. Je pa bilo ob oddaji članka v tisk na Zavodu za zaposlovanje odprtih še 15 delovnih mest za učitelje in vzgojitelje na različnih ravneh izobraževanja v Pomurju.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
