Divja odlagališča še vedno rastejo, največ je gradbenih odpadkov
Slovenci smo na področju odlaganja odpadkov zelo protislovni. Na eni strani smo precej uspešni pri ločevanju odpadkov, po drugi pa opažamo v okolju še vedno veliko, če ne vse več, smeti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Aprila vsako leto zaznamujemo dan zemlje, v marsikateri šoli, društvu, občini po Sloveniji tudi s čistilnimi akcijami. Eno izmed teh so opravili v enoti Miške Vrtca Murska Sobota. Zanjo so se odločili precej spontano, ko so se v pomladnih dneh odpravili na bližnji travnik, da bi opazovali, tipali in raziskovali rumeno čudo – regrat, kakor so ga poimenovali v projektu.
»Naš sprehod smo nadaljevali med njivami in travniki, kjer smo opazovali še druge znake pomladi. Nakar smo ob glavni cesti opazili tudi manj prijetno plat okolja – različne odvržene smeti,« pripovedujeta vzgojiteljici Nives in Sonja, ki povesta, da je ta prizor vzbudil veliko zanimanja in tudi vprašanj. Otroci so nato sami predlagali, da bi smeti pobrali, saj so prepoznali, da takšno ravnanje škoduje naravi, živalim in ljudem ter onesnažuje okolje, v katerem živimo.
»Organizirali smo manjšo čistilno akcijo, v kateri so otroci aktivno sodelovali. Opremljeni z rokavicami in vrečkami so z veliko zavzetostjo pobirali odpadke in skrbno ločevali, kar je bilo mogoče,« sta akcijo opisali vzgojiteljici in dodali, da nas otroci učijo, da so spremembe mogoče in se začnejo pri majhnih dejanjih.
Čistilne akcije so le delček rešitve
Kot poudarja Alenka Dujanović iz društva Ekologi brez meja, imajo čistilne akcije pomembno vlogo, vendar so kot orodje ozaveščanja delček rešitve. »Ko ljudje sodelujejo pri čiščenju, na lastne oči vidijo, koliko odpadkov je v naravi. To ima lahko močan vpliv na njihovo ravnanje v prihodnje,« pravi, a dodaja, da čistilne akcije same po sebi ne rešujejo problema dolgoročno.
Če se navade ljudi ne spremenijo, se odpadki na istih mestih hitro pojavijo znova. »Onesnaževalci ne hodijo na čistilne akcije, tako da je vzgojni moment zanje skoraj ničen. Včasih jih celo izkoriščajo v svoj prid,« opozori Dujanovićeva. Po njenih besedah je ključno, da so taki programi kontinuirani, vgrajeni v naš izobraževalni sistem in da dosežejo vsakega posameznika večkrat. V občinah, kjer temu posvečajo več pozornosti, vidijo boljše rezultate pri ravnanju z odpadki.
Postopki trajajo predolgo
Po besedah Dujanovićeve je stanje na področju odlaganja odpadkov v Sloveniji precej protislovno. »Po eni strani smo kot država precej uspešni pri ločevanju odpadkov – delež ločeno zbranih odpadkov se iz leta v leto počasi povečuje. Po drugi strani pa ljudje pogosto opažamo več smeti v okolju – ob cestah, gozdnih poteh ali ekoloških otokih. Nepravilno odloženi odpadki so bolj vidni in moteči, zato hitro dobimo občutek, da je situacija slabša kot v resnici. Resnica pa je nekje vmes: napredek obstaja, a ni enakomeren in ga lahko hitro izničijo slabe prakse posameznikov in okoljski kriminalci.«
Kot pravi sogovornica, se marsikomu še vedno zdi lažje smeti odložiti tam, kjer jim je najbližje, namesto da bi jih zadržali pri sebi, dokler jih nimajo priložnosti pravilno oddati. Opozarja še na problem pomanjkanja nadzora ter nejasnosti navodil, kaj kam sodi, saj ljudje pogosto ne vedo, da lahko številne odpadke, tudi nekomunalne, brezplačno oddajo v zbirnih centrih. Nejasnost navodil pa privede do sistema, ki je zapleten, nedostopen ali se razlikuje od občine do občine, kar poveča napake tudi dobronamernih posameznikov.
Dujanovićeva pri tem poudarja, da je pomembno, da izboljšujemo tako sistem kot informiranost ter motiviranost ljudi za pravilno ravnanje. »Hkrati je treba z učinkovito kaznovalno politiko preprečevati namerno izkoriščanje omejenega okoljskega nadzora. Da se včasih prekrškovni postopki vlečejo več kot deset let, da si iznajdljivi globe vračunajo v poslovni model, tega samo z večjo ozaveščenostjo ne bomo rešili,« poudarja Dujanovićeva.
Podjetje Saubermacher pa ocenjuje, da se stanje v Sloveniji postopno izboljšuje tudi zaradi ustreznega načina zbiranja in zaračunavanja komunalnih odpadkov v skladu z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (MEDO). »K temu prispevajo: boljši sistemi zbiranja, reguliran cenovni model in večja ozaveščenost uporabnikov,« dodajajo.
Gradbeni material
Največ odloženih odpadkov na divjih odlagališčih tvori gradbeni material, kar je posledica tega, da morajo pravne osebe prevzem večjih količin tovrstnih odpadkov v zbirnem centru plačati. V čistilni akciji, pravi Dujanovićeva, tovrstne odpadke odstranjujejo redko, identifikacija storilca pa je možna še redkeje kot po navadi. Hkrati je na območju, ki je že onesnaženo, večja verjetnost, da bodo ljudje odlagali odpadke tudi v prihodnje.
Tovrstna odlagališča se pogosteje pojavijo na podeželju, ker jih je lažje skriti, pa tudi zato, ker so nekatere storitve manj dostopne in je nadzor šibkejši. O tem priča tudi lokalna cesta Veščica–Črnske meje, ob kateri se kljub opozorilni tabli Mestne občine Murska Sobota o prepovedi odlaganja smeti tovrstni odpadki še vedno pojavljajo. Kot pojasnjuje komunalna inšpektorica Ksenija Weiss z mestnega inšpektorata, od postavitve opozorilne table zaznavajo zmanjšanje tovrstnih ravnanj, vendar problematika še ni v celoti odpravljena, saj se odpadki še vedno nezakonito odlagajo v naravo. Na navedenem območju in območju celotne Mestne občine Murska Sobota se nadzor izvaja redno v okviru tedenskih pregledov mestnega inšpektorata.
Pogostost nadzora se prilagaja zaznanim kršitvam in prijavam občanov. Kot dodaja inšpektorica, so bili ob omenjeni cesti odpadki evidentirani in izdane odločbe za njihovo odstranitev. »Na tej cesti se pojavljajo različne vrste odpadkov, med katerimi prevladujejo mešani komunalni odpadki, oblačila, kosovni odpadki, nekaj je tudi gradbenega materiala,« našteva inšpektorica, ki dodaja, da dodatnih ukrepov poleg nadzora, preventivnega delovanja in letne čistilne akcije ne načrtujejo. Dodala je še, da če ne ugotovijo povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, je v skladu z zakonom o varstvu okolja za odstranitev odpadkov in kritje s tem povezanih stroškov odgovoren lastnik zemljišča.
V hujših primerih tovrstnih prekrškov, pravi Dujanovićeva, lahko govorimo o zločinu, saj se v naravo odlagajo tudi nevarni odpadki. Zelo je opazno tudi smetenje, manjši odpadki, ki ležijo na javnih površinah in ob cestah, kot so embalaža, plastenke, ki jih ljudje odvržejo med vožnjo. O tovrstnem ravnanju so Ekologi brez meja ozaveščali v kampanji Narava vate ne meče smeti. Zakaj jih v naravo ti.
Na inšpektoratu za naravne vire in prostor pa pojasnjujejo, da inšpektorji pri nadzoru ravnanja z odpadki vsako leto opravijo največ inšpekcijskih pregledov in izrečejo največ ukrepov. »Na vodnih in priobalnih zemljiščih ljudje pogosto nezakonito odložijo nekaj kubikov odpadkov, ki so večinoma gradbeni, pri čemer gre tako za zemeljski izkop kot za odpadke, ki nastajajo na primer pri obnovi kopalnice,« opisujejo na inšpektoratu. Nadzor izvaja inšpekcija za okolje.
»V letu 2024 so inšpektorji izvedli 6742 inšpekcijskih nadzorov, od tega 4586 s področja ravnanja z odpadki, med njimi 883 nadzorov nad ravnanjem z gradbenimi odpadki. Posledično je bilo v letu 2024 največ ukrepov izrečenih prav na področju odpadkov. Inšpektorji so izdali 714 odločb, pri čemer se lahko z eno odločbo izreče več ukrepov z različnih področij nadzora. Več kot polovica vseh odločb se je nanašala na ravnanje z odpadki, četrtina teh pa posebej na gradbene odpadke,« navajajo na inšpektoratu in dodajajo, da je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v obdobju 2021–2024 v Sloveniji zbranih skupaj 30,4 milijona ton gradbenih odpadkov, kar v povprečju pomeni več kot 7,6 milijona ton letno.
Gradbeni odpadki so tako tvorili skoraj tri četrtine vseh nastalih odpadkov v državi. Ti podatki kažejo, da je razcvet gradbenih del v zadnjih letih močno vplival na količino nastalih odpadkov, hkrati pa so se okrepili tudi izzivi na področju zakonitega ravnanja z njimi.
»V inšpekcijskih postopkih se ugotavlja, da je največ kršitev s področja ravnanja z zemeljskim izkopom, ki praviloma nastaja v večjih količinah v času gradnje večjih objektov in je tudi največji strošek glede ravnanja z odpadki,« pravijo na inšpektoratu. Ravno zato se zemeljski izkop pogosto pušča v naravi oz. vnaša v tla brez predpisanih dovoljenj. Kot opozarja inšpektorat za naravne vire in prostor, je pred vsakim vnosom izkopa v tla treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po predpisanem postopku, sicer lahko inšpektor odredi oddajo odpadkov pooblaščenemu predelovalcu.
V praksi se investitorji pogosto sklicujejo na dolgotrajne postopke pridobivanja dovoljenj, vendar po navedbah inšpektorata to ni vedno upravičeno. »Investitorji morajo zagotoviti naročilo za prevzem odpadkov že pred začetkom gradnje,« poudarjajo. Ob tem dodajajo, da je za ravnanje z odpadki na gradbišču vedno odgovoren investitor, tudi če za oddajo odpadkov pooblasti izvajalca. »S pooblastilom odgovornosti ni mogoče prenesti na drugega.«
Ena večjih težav pri nadzoru je dokazovanje dejanskega ravnanja z odpadki. Zavezanci namreč predložijo evidenčne liste, ki pa »ne izkazujejo vedno dejanskega stanja«. Prav zato je bila z letom 2024 uvedena obvezna uporaba GPS-naprav na vozilih za prevoz odpadkov, kar omogoča vpogled v dejanske poti in odlagališča. Inšpekcija je po uvedbi ukrepa že zaznala nepravilnosti in podala več kazenskih ovadb zaradi ponarejanja dokumentacije.
Leta 2025 je inšpekcija izvedla nadzor na 13 večjih gradbiščih in uvedla 24 postopkov. Kršitve so ugotovili v več kot polovici primerov, največ pri prevoznikih odpadkov. V petih primerih so odredili obvezno namestitev GPS-naprav.
Na inšpektoratu menijo, da so možne dodatne izboljšave, predvsem pri nadzoru prevoznikov in hitrejšem pridobivanju dovoljenj za ponovno uporabo zemeljskega izkopa. Predlagajo tudi sistemsko določitev območij za njegovo odlaganje, saj količine naraščajo. Za kršitve so predvidene visoke kazni, za pravne osebe do 125 tisoč evrov zaradi nezakonitega odlaganja odpadkov, do 20 tisoč evrov zaradi smetenja, posamezniki pa se kaznujejo z globo 40 evrov.
Izrazito več kosovnih odpadkov
Količine komunalnih odpadkov v Sloveniji zmerno naraščajo, pri čemer se hkrati spreminja tudi njihova struktura, pojasnjujejo v družbi Saubermacher Slovenija. Kot poudarjajo, sami ne izvajajo obdelave komunalnih odpadkov (razen nevarnih), temveč upravljajo celoten sistem in sodelujejo s partnerji pri nadaljnji obdelavi.
»Na ravni sistema zaznavamo stabilne, a zmerne trende rasti,« pravijo ter dodajajo, da se količine zbranih komunalnih odpadkov povečujejo za približno 2 do 5 odstotkov letno, količine odpadkov za obdelavo pa za okoli 2 odstotka. »Količine mešanih komunalnih odpadkov se postopno zmanjšujejo, medtem ko količine kosovnih odpadkov izrazito naraščajo,« pravijo v podjetju Saubermacher, kjer menijo, da to kaže na spremembe v potrošniških navadah in nove izzive krožnega gospodarstva.
Največ težav pri ravnanju z odpadki povzročajo kompleksni in slabo ločeni tokovi. »Največje izzive predstavljajo heterogeni odpadki, kjer je možnosti ponovne uporabe ali recikliranja manj,« pojasnjujejo. Težave se pogosto pojavijo tudi na sistemski ravni. »Največ izzivov se pojavlja na administrativni in regulatorni ravni,« pravijo in kot primer navajajo dolgotrajne postopke pri pridobivanju soglasij za čezmejno premeščanje odpadkov in izdaji dovoljenj. »Kljub digitalizaciji se postopki časovno ne krajšajo, kar otežuje učinkovito upravljanje tokov odpadkov.«
Kako zmanjšati problem
Dujanovićeva pojasnjuje, da nepravilno odloženi odpadki niso le vizualni problem. »Lahko onesnažujejo tla in podtalnico, sproščajo škodljive snovi, ogrožajo živali in v nekaterih primerih povzročajo tudi požare. Dolgoročno pa vplivajo tudi na zdravje ljudi in kakovost bivanja,« našteva Dujanovićeva. Po njenih besedah poleg enostavnega in dostopnega sistema za oddajo odpadkov potrebujemo učinkovitejši nadzor nad kršitvami, boljše sodelovanje med inšpektorati in sodišči, enostavnejše postopke (ob podobnem pravnem varstvu) ter hitrejšo eskalacijo, ko se preprečevanje očitno napačnih ravnanj zaplete v pravne neskončnosti.
Pomembno pa je tudi, da se več pozornosti nameni preprečevanju nastajanja odpadkov – da že pri proizvodnji in potrošnji nastane manj odpadkov. Kot družba bi morali poleg pravilnega ločevanja odpadkov storiti več za njihovo preprečevanje: kupovati premišljeno in manj nepotrebnih stvari, spodbujati ponovno uporabo, bolje razumeti ravnanje z odpadki ter prevzeti več osebne odgovornosti za svoja dejanja. Tudi v podjetju Saubermacher Slovenija ključ do dolgoročnih izboljšav vidijo v preprečevanju nastajanja odpadkov, razvoju trajnostnih navad ter večji odgovornosti vseh deležnikov. Verjamejo, da je prihodnost v krožnem gospodarstvu, kjer odpadek postane vir in ne breme.
Sicer pa bi morali vsi skupaj stremeti k temu, da se čim več odpadkov usmeri v ponovno uporabo ali recikliranje. Pomaga pa tudi, da jih čim manj ustvarimo in s svojim zgledom vzgajamo ljudi okoli sebe.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
