Polenovka je za bakalar in štokviš, trska pa za te slastne jedi
Izraza polenovka in trska se uporabljata kot sopomenki, a v kulinaričnem okviru bi ju bilo treba ločevati. Preverite, za kaj gre in kaj lahko iz trske pripravimo.
Slaščica za vrtne zabave in druga praznovanja
Slaščica za vrtne zabave in druga praznovanja
Izraza polenovka in trska se uporabljata kot sopomenki, a v kulinaričnem okviru bi ju bilo treba ločevati. Preverite, za kaj gre in kaj lahko iz trske pripravimo.
Hladno, zmehčano ali stopljeno maslo v receptu niso le predlogi. Razlike v temperaturi poskrbijo za drugačno teksturo, strukturo in okus slaščic.
Pri pripravi zelja pogosto zavržemo del, ki je pravzaprav prava kulinarična posebnost. Preverite, kako ga lahko uporabite v juhah, solatah in drugih jedeh.
Pečico segrejemo na 180 °C. Tortna modla s premerom 20 cm na tanko premažemo z maslom in ju obložimo s papirjem za peko. Presejemo moko in razžvrkljamo jajca. V večji skledi stepemo maslo in sladkor, da nastane svetla in rahla zmes. Postopoma vmešamo jajca in vsakič postrgamo zmes s stranic sklede. Če masa postaja grudičasta, ji dodamo žličko moke. Dodamo vaniljo in polovico moke, nato vmešamo še drugo polovico.
V vsak tortni model vlijemo polovico testa in ga pečemo 20 do 25 minut oziroma dokler zobotrebec, ki ga zabodemo v sredino, ne ostane čist, ko ga izvlečemo. Biskvita pustimo, da se 10 minut hladita v modlih, nato ju preložimo na kuhinjsko mrežico, kjer naj se do konca ohladita.
Medtem naredimo nadev. Sladko smetano rahlo stepemo in ji ob tem prilijemo rožno vodo. Nato vmešamo džem. Pazimo, da mešanice ne stepamo predolgo.
Enega od biskvitov preložimo na servirni krožnik in ga namažemo s kremo. Maline rahlo stlačimo in jih porazdelimo po kremi. Na to položimo drugi biskvit.
Za obliv zmešamo sladkor v prahu, 2 žlici vode in rožno vodo. Prilijemo nekaj soka, ki se je izcedil iz stlačenih malin. Obliv pokapamo po torti, jo okrasimo s posušenimi cvetnimi lističi vrtnic in malinami ter potresemo s sladkorjem v prahu.
Rožna voda je naravni izvleček, ki nastane z destilacijo cvetnih listov vrtnice. Pri nakupu smo pozorni, da izberemo naravno, brez umetnih dišav in okusov. Pogosto se uporablja v bližnjevzhodnih kuhinjah, pa tudi v indijski in severnoafriški, zlasti v sladicah, na primer v mlečnem rižu in baklavi, in napitkih, dodajo pa jo tudi pilavu in jagnječjim enolončnicam. Uporablja se v majhnih količinah, jedem pa da rahel, ne premočan, cvetni nadih.