Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Na Glavnem trgu že diši po pečenem kostanju


dolenjski-list
Zavod za turizem Novo mesto
2. 10. 2014, 13.15
Posodobljeno
04. 10. 2014 · 06:58
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

ksotanj_001.jpg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

ksotanj_002.jpg
ksotanj_003.jpg

Vljudno vabljeni na Glavni trg, kjer smo z včerajšnjim dnem odprli sezono pečenega kostanja. V nadaljevanju dodajamo še zgodbo o nekdanji peki kostanja na Glavnem trgu, ki jo je spisal Igor Merlin.

ZORETOV KOSTANJ

Zoreti so živeli na Šolski ulici 7 nad Seidlovim mlinom. Preživljali so se s trgovino, ki so jo imeli v najemu med »Gostiščem« in arkadami na zgornjem koncu Glavnega trga.

V drugi polovici petdesetih let so v jesenskem času pekli kostanj na osrednjem delu Glavnega trga na izteku Muzejske ulice, tam kjer sedaj v božičnem času toči medico in prodaja med Gorenc iz Šmarjeških Toplic. Peko kostanja z vso logistiko je organizirala gospa Zore.

Preberite še

Kostanj so dobavljali iz Podgrada, Stopič, Zajčjega vrha in drugih podgurskih vasi. Za ta namen se je gospa Zore predhodno dogovorila ter ob koncu kostanjeve sezone obiskala vse dobavitelje ter jih »skeširala« po dogovorjeni ceni. Enakomerna in stalna dostava je bila zagotovljena z vsakodnevnim naročanjem. Ker podgurci v petdesetih letih še niso imeli telefonov, je šel k predhodno dogovorjenim dobaviteljem kurir sporočiti kdaj in koliko kostanja naj se dostavi. Kurir je bil običajno eden od dijakov gimnazije, podnajemnik v Zoretovi hiši, ki se je v zelo zgodnji jutranji uri okoli petih s kolesom odpravil v podgurje ter se vrnil do začetka pouka.

Kostanj so hranili v kleti Zoretove hiše, ki so ga zaradi nevarnosti samovžiga z lopato premetavali dvakrat na dan.

Rezanje kostanja so opravljali ob večerih. Včasih ga je rezalo do osem stalnih žensk iz mesta ter nastanjeni dijaki v pozne večerne ure.

Za peko je imela gospa Zore dve pečici, ki so po Glavnem trgu oddajale vonjave od časa zrelosti kostanja do sredine decembra, vsak dan do osmih zvečer. Pripovedovalec TS predvideva, da je gospa Zore zaslužila svojega fičota v eni sezoni peke. Pri tem si je včasih pomagala tudi z majhno zvijačo, ko je v dno merice zatlačila časopisni papir. Pečen kostanj je bil cenovno dostopen vsem socialnim slojem, tudi šolarjem.

TS je s sodelovanjem pri Zoretovem kostanjevem biznisu kompenziral plačilo stanovanja od začetka šolskega leta do novega leta. Ena od njegovih anekdot, ki se je prav dobro spomni, je, da je nekega dne, ko je prodajal kostanj, k nakupu pristopil njegov razrednik, ki ga je prijazno ogovoril in bil prijazen, naslednji dan pa je dobil ukor, ker je bilo tedaj delo dijakom prepovedano.

Kostanj je na spodnjem delu Glavnega trga pekla tudi gospa Kos z Brega, ki je sicer prodajala tudi časopise.

Zoretova in Kosova sta kostanj prenehali peči okoli leta 1970.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.