Ali je hrana iz mikrovalovke zdrava? Znanost razkriva resnico
Mikrovalovna pečica je obdana z miti o raku in nevarnem sevanju. Preverite, kaj pravi znanost in kako jo uporabljati varno doma.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Mikrovalovna pečica je ena najbolj uporabnih naprav v sodobnem domu – in hkrati ena najbolj “obtoženih”. Že desetletja krožijo trditve, da mikrovalovka povzroča raka, uničuje hranila in celo spremeni hrano v nekaj nevarnega.
Kaj se v resnici dogaja, ko hrano segrevamo v mikrovalovni pečici? Ali znanost res potrjuje te trditve – ali gre zgolj za enega najbolj trdoživih kuhinjskih mitov?
(Ne)varno sevanje
Razlog je precej preprost: Mikrovalovna pečica deluje s pomočjo elektromagnetnih valov, zato ljudje hitro povežejo besedo “valovi” z nevarnim sevanjem. A v resnici je ključno vprašanje, za kakšno vrsto sevanja sploh gre? Mikrovalovi sodijo med neionizirajoče sevanje, kar pomeni, da nimajo dovolj energije, da bi poškodovali DNK ali povzročili mutacije, ki so povezane z nastankom raka. To je bistvena razlika med mikrovalovi in npr. rentgenskimi žarki ali UV-sevanjem.
Resnična nevarnost mikrovalovke, ki jo večina spregleda
Mikrovalovna pečica sama po sebi ne povzroča raka, če je brezhibna in pravilno uporabljena. Zasnovana je tako, da valovi ostanejo v notranjosti. Standardi varnosti omejujejo izpuste (morebitno uhajanje sevanja) na zelo nizke vrednosti. Mikrovalovi tako ne “prežamejo” hrane in je tudi ne naredijo radioaktivne. Pomembno pa je nekaj drugega: posode in plastika. Če v mikrovalovki segrevamo neprimerne plastike, se lahko v hrano izločajo kemikalije. Zato je ključna navada, da uporabljate steklo ali keramiko, oziroma posode z oznako microwave safe in hrane ne segrevate v embalaži, ki temu ni namenjena.
Ali mikrovalovna uniči hranila v hrani?
To je delno res, vendar to velja za vsak način kuhanja. Hranila (npr. vitamin C, nekatere vrste B-vitaminov) so občutljiva na: toploto, kisik, vodo in čas kuhanja. Ker mikrovalovna pečica običajno segreje hrano hitro in pogosto z malo ali nič vode, lahko pri določenih živilih celo bolje ohrani hranila kot kuhanje v loncu. Zato ne drži trditev, da mikrovalovka “ubije hranila bolj kot druge metode”. Ključni faktor je vedno, koliko časa in kako močno segrevamo.
Preberite tudi:
Vpliv na živila
Mikrovalovi povzročijo vibriranje molekul vode v hrani, kar ustvarja toploto. Ne gre za “sevanje hrane”, ampak za vrsto segrevanja. Podobno kot indukcija segreje posodo, mikrovalovna segreje delce vode v živilu. Največja resnična nevarnost mikrovalovke je neenakomerno segrevanje. To ni estetski problem, ampak varnostni, saj je jed na eni strani vroča, na drugi strani pa lahko ostane premalo segreta, kar pomeni, da se bakterije lahko ohranijo.
Upoštevajte pravilo za varno segrevanje:
-
Jed med segrevanjem premešajte,
-
Pustite, da po segrevanju “stoji” minuto ali dve,
-
Pri mesu/perutnini pazite na dovolj visoko temperaturo.
Panika je nepotrebna
Hrano segrevajte v steklenih ali keramičnih posodah, izogibajte se neznani plastiki in embalaži, ki ni namenjena uporabi v mikrovalovki. V pečico nikoli ne dajajte kovinskih predmetov ali aluminijaste folije. Da se jed segreje enakomerno, jo med segrevanjem premešajte ali obrnite, še posebej pri večjih porcijah. Če pa opazite, da so vrata poškodovana ali se ne zapirajo več pravilno, naprave raje ne uporabljajte, saj mora mikrovalovka vedno tesniti brezhibno.
Mikrovalovka je ob pravilni uporabi varna, pogosto celo bolj nežna do hranil kot dolgotrajno kuhanje. Resnično tveganje se skriva drugje: v napačni uporabi, neprimerni embalaži in neenakomernem segrevanju.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
