Cosmo Daivat - To je metafora bombardiranja
Novi singel zasedbe Cosmo Daivat, Zvezde padajo, ni klasična protivojna pesem.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ne govori o junakih, ne išče krivcev in ne ponuja rešitev. Govori o nas.
O svetu, v katerem vojno spremljamo v živo. Na zaslonih, v novicah, med neskončnim pomikanjem po vsebinah. Pa vendar ostaja dovolj oddaljena, da nas v resnici ne pretrese. Dovolj daleč, da nas bolj kot eksplozije zmoti podražitev goriva. Govori o času, v katerem tragedija sobiva z rutino.
“Zdaj sonce žge in zvezde padajo” ni poetična podoba. Je metafora bombardiranja. Ognja, ki pada z neba. Mesta, kjer šole in bolnišnice niso več varne. In ljudi, ki vse to opazujejo od daleč.
Pesem sledi notranjemu monologu posameznika, ki se zaveda, da se dogaja nekaj groznega, a tega ne zmore zares občutiti. Empatija obstaja, vendar je oddaljena, razredčena, skoraj teoretična.
Cosmo Daivat s tem ustvarijo neprijeten prostor brez moraliziranja in brez kazanja s prstom. Pred poslušalca postavijo ogledalo. Koliko tragedije mora pasti z neba, da nas sploh doseže?
Refren, ki obljublja “vsak čas zdaj prav zares nam bo lepo”, zveni kot mantra zanikanja. Kot način preživetja v svetu, kjer je pogosto lažje pogledati stran. Deluje kot tiha pogodba, da stvari ostanejo dovolj daleč.
E-novice · Estrada
