Z bajalico je iskal ljudi in živali, vodo, včasih poklical tudi duhove
Novica o njegovi nenadni smrti, zgrudil se je pred semiško zdravstveno postajo, je pretresla številne ljudi, ne le v Beli krajini, tudi širše.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Zdravko Malnarič je bil človek, ki ga skoraj ni bilo mogoče prezreti. Predvsem zaradi njegove odprtosti, srčnosti, pripravljenosti pomagati in posebne življenjske energije, ki jo je prinašal med ljudi. Vsi tisti, ki jim je pomagal brez pričakovanj, so se mu globoko priklonili in se k njemu tudi vračali.
Za nekatere je bil radiestezist, za druge zdravilec, za tretje bioenergetik, za mnoge iskalec vode in pogrešanih. Silvester Malnarič, s katerim nista v sorodu, je bil pa njegov dolgoletni najtesnejši prijatelj in ga je novica o smrti močno pretresla, da jo je komaj zmogel oznaniti na seji semiškega občinskega sveta, katerega član je, ga opisuje kot človeka z eno besedo, zlato.
"Zame ni bil le prijatelj, bil je kot brat. Veliko sva si zaupala in marsikaj preživela skupaj. Takšnih ljudi danes ni veliko," je dejal Silvester in dodal: "Zdravko je vedno prišel. Ni vprašal, koliko časa bo trajalo ali kaj bo imel od tega. Pomagal je, ker je imel tak značaj. Znal je poslušati, bodriti in vlivati upanje."
Ljudje so ga pogosto poklicali, kadar so iskali vodo za vrtino ali studenec. Silvester se živo spominja kako samozavestno in mirno je opravljal svoje delo. "Prišel je s svojimi žicami, pogledal teren in takoj rekel: Tu gre vodna žila. Bil je neverjeten." Velikokrat je našel vodo tam, kjer je drugi niso pričakovali. "Poklicali so ga tudi v ameriško državo Arizono. Ko je tam z bajalicami našel vodo 50 metrov globoko, so bili zaprepadeni, " je Zdravko razlagal Silvestru, ki mu je veliko pomagal v času bolezni.
Imel je neko posebno energijo in občutek za naravo. Znan je bil tudi po tem, da je sredi zime, ko je bilo krepko pod ničlo, hodil v kratkih rokavih in hlačah. Govoril je, da ima dovolj energije in da mraza sploh ne ne čuti.
Silvester je spomnil tudi, ko je pred več kot 30-imi leti pomagal poiskati nekega zapornika, ki je pobegnil v Srbijo. Pred leti je pomagal nekemu gospodu na Hrvaškem, da je našel svojega kužka. Bil je prepričan, da je deklica, ki je skoraj pred 20-imi leti izginila na Portugalskem, živa in zdrava v Španiji.
Posebej ganljivo je prijateljevo pričevanje o zadnjih tednih Zdravkovega življenja. Le nekaj dni pred smrtjo je bil še vedno poln načrtov in dobre volje. Veselil se je svojega 70. rojstnega dne, ki bi ga praznoval 10. junija. "Vabil je tudi mene in ženo in rekel, prosim, pridita, vendar brez daril. Govoril je, kako se bomo poveselili, zraven bodo prijatelji in veliko harmonikašev. Seveda, sem mu dejal, in bil trdno odločen, da ga med drugim počastiva tudi s pečenim jagnjetom. Nekaj dni pred tem je imel v Komarni vasi neke goste. Tako je bilo gvišno, da so se po vasi vozli s kočijami, utrinke snidenja pa mi je posredoval po telefonu. Čudno je življenje, a ne?" je rahlo potrt dejal Silvester.
Zdravko je bil zaposlen v semiški Iskri, nekaj let je delal tudi v Kočevski Reki, žena, ki je imela čudovit nagovor ob njegovi 60-letnici, pa je umrla pred nekaj leti. "V pogovoru mi je večkrat zaupal, da si ob slovesu želi naraven pokop in ne upepelitve," je poleg boleče novice, da je izgubil, kot je dejal, brata, Silvestra nekoliko prizadelo to, da njegovi želji ne bo uslišano.
Kot so sporočili s Komunalne Črnomelj, bo pogreb najbolj znanega belokranjskega dobrotnika, ki ga primerjajo z Ivanom Krambergerjem, v sredo ali četrtek.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.