L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leseni del so podrli, objekt dozidali in uredili fasado, a brez ustreznih dovoljenj, zato je gradbena inšpekcija vpisala t. i. plombo.

Kljub temu pred hišo že raste nov prizidek – po njihovih besedah lopa. Vaščane razburja še oporni zid ob cesti, v katerega je zazidana krajevna tabla z napisom Vratno.

L. M.

Ignoriranje zakonov

Vaščani in člani CI Šentjernej se sprašujejo, kje je pravna država, saj gre za očitno namerno kršenje in ignoriranje gradbenih predpisov in odločb uradnih organov.

Opozarjajo, da prizidek raste na kmetijskem zemljišču. »Lopa za orodje je lesena, ne pa betonska plošča in zidovi,« pravijo in dodajajo, da vse skupaj deluje kot posmeh tistim, ki spoštujejo zakonodajo.

»Vse bom legaliziral«

Miro Brajdič priznava, da za vse posege nima gradbenega dovoljenja, a zatrjuje, da bo vse uredil. »Postopki trajajo, vse bom legaliziral,« pravi in dodaja, da čaka na odločbo UE Novo mesto. »Takrat bo plomba na hišo zbrisana.«

Na UE Novo mesto Mateja Sotler Štor pojasni, da zanj ne vodijo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, je pa v teku odločanje o zahtevi za izdajo odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za nepremičnino na istem naslovu.

Pravica do doma

Kljub plombi Miro Brajdič s pomočjo odvetnika uveljavlja pravico do doma po 105. členu Gradbenega zakona – do pravnomočne sodne presoje, ali bi bila izvršitev ukrepa rušitve nesorazmeren poseg v pravico do doma. Družina, ki šteje osem ali devet članov, drugega doma nima.

Kot pravijo v CI Šentjernej, so običajno sodišča tem prošnjam naklonjena in jih odobrijo, se pa lahko ponavljajo v nedogled, kar v praksi pomeni, da so gradbeni inšpektorji v resnici nemočni in črnograditelj kljub odločbam nemalokrat celo gradi naprej. To se vaščanom zdi nedopustno.

L. M.

»Romi gremo vedno v nos«

Miro Brajdič na vprašanje, zakaj gradi prej, preden dobi gradbeno dovoljenje, saj vendar ve, da se to ne sme, nima odgovora.

»Drži, ampak saj bom vse uredil. Ja, Romi gremo drugim vedno v nos, nikoli ne naredimo ničesar prav. Zakaj se nagaja nekomu, ki se trudi? Ali ni prav, da ne živimo v getu, ampak se želimo civilizirati? Bi bilo boljše, če bi živeli v šotoru ali bivalniku?«

»Pošteno sem kupil to parcelo, za katero sem odštel 50 tisoč evrov. Denar sem dobil od zavarovalnice, ker mi je na Poganški ulici v Novem mestu, kjer smo živeli prej, vse pogorelo. K sreči sem imel zavarovano. Tudi po sinovi smrti sem dobil odškodnino,« pove.

Pred dobrimi tremi leti je bil Mirov sin, Sabostjan Kovačič, na cesti ob novomeškem romskem naselju Žabjak zahrbtno ustreljen. Morilec je bil obsojen na 30 let zapora, groženj pa je bil deležen tudi Miro. Ko se je odselil iz Novega mesta, je dal celo prestaviti sinove posmrtne ostanke na pokopališče v Šentjernej.

· Ponovljeno sojenje

Umor v Brezju: Dejan Novak tudi drugič spoznan za krivega

Ponujali za odselitev

»V Vratnem živim na svojem zemljišču, ta hiška je tu stala že leta 1968. Do zdaj so se zakoni verjetno malo spremenili, a bomo vse uredili. Tu želim še naprej v miru živeti s svojo družino,« poudari Miro.

Žena Darja pritrdi, da vaščanom Vratnega na začetku ni bilo prav, da so se priselili v vas. »Ta parcela je bila vrsto let na prodaj, pa se ni nihče zmenil zanjo. Ko pa smo jo kupili Romi, je bila na začetku cela hajka in ogromno nejevolje.

Za parcelo so mi ponujali precej več, kot sem dal sam, samo da se izselim, a to ne pride v poštev. Uredili smo zemljišče, ki je bilo povsem zaraščeno, ga ogradili, pa so me takoj prijavili inšpektorjem. A to, da gre občinska cesta delno po moji parceli, pa nikogar ne briga? To bomo z Občino Šentjernej še uredili in jo bodo morali odkupiti. Tudi zazidano krajevno tablo bomo prestavili, ali malo nižje ali malo višje,« pripoveduje Miro in poudari, da sicer z vaščani nima nobenih nesporazumov.

L. M.

Civilizirati se

Pri sosedu ima v hlevu celo dva prašiča, ki ju redi. Pravi, da kupuje koruzni šrot in pokosi travo okrog hiše. Sicer načrtujejo Brajdičevi kaj pridelati tudi na vrtu.

Miro ne dovoli, da bi drugi Romi povzročali nemir, in meni, da niso vsi enaki. »Tako kot civili – nekateri kradejo in nagajajo, drugi so v redu. Mislim, da bi morali tistim Romom, ki se trudimo živeti urejeno, pomagati, ne pa nagajati. Sam živim na svojem, redno plačujem komunalo, elektriko, vse.«

Kaj pravijo pristojni?

Na Skupni občinski upravi občin Dolenjske in Bele krajine so uvedli inšpekcijski postopek zaradi nezakonito zgrajenega opornega zidu v varovalnem pasu ceste in prekrškovni postopek.

»Lastniku se denarna kazen izreče šele v postopku upravne izvršbe. V danem primeru smo uvedli prekrškovni postopek zoper kršilca, zoper katerega bo izdana odločba o prekršku z izrekom globe,« pove Martina Ana Vrhovnik, vodja službe za medobčinski inšpekcijski nadzor.

Pobudo glede prizidka so odstopili gradbeni inšpekciji.

Na Inšpektoratu za naravne vire in prostor pojasnjujejo, da je bila maja lani izdana odločba o prenehanju uporabe objekta zaradi nezakonite spremembe namembnosti. Barbara Šubic pove, da je izvršba prekinjena zaradi uveljavljanja pravice do doma. Evidentirana je tudi prijava zaradi suma nezakonitega dograjevanja na kmetijskem zemljišču.

Župna: Za vse enako

Šentjernejski župan Jože Simončič zadevo komentira z besedami: »Pričakujemo, da pristojni ukrepajo v skladu z zakoni in čim prej. Žal pri nas za nekatere državljane veljajo drugačna pravila kot za druge, to po naših izkušnjah velja zlasti za izvršni del javne uprave. Mi si bomo vedno prizadevali za enakost vseh državljanov pred zakoni.«

Glede odkupa zemljišč za občinske ceste pa pove, da to neurejeno področje postopno urejajo. Takih zemljišč pa je v občini kar okrog 15 hektarov.