Greh preteklosti pod zemljo: Ogrožena 'črnomaljska' dvoživka, črni močeril
Po ocenah jamarjev je na območju treh belokranjskih občin več kot 200 onesnaženih jam, v katerih je odloženih več kot 1.200 kubičnih metrov odpadkov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gre za kraško zaledje, ki je pogosto tudi vodovarstveno območje in ključni vir pitne vode za prebivalce Bele krajine. Kraški vodonosniki in podzemni habitati so po opozorilih Jamarskega kluba Krka, Jamarskega kluba Novo mesto, Društva Krka in Zavoda za varstvo narave izpostavljeni številnim pritiskom, ki izhajajo iz neustreznih kmetijskih praks, razpršene poselitve in pomanjkljive komunalne opremljenosti.
Izsledke z naslovom Greh preteklosti: čiščenje onesnaženih jam so predstavili v Dobličah, kjer se na približno treh kvadratnih kilometrih razprostira habitat ogroženega črnega močerila.
Vrsto so pred 40 leti odkrili na izviru Dobličice, ki je hkrati ključna os za oskrbo z vodo v Beli krajini. Ker se vplivno območje te endemične dvoživke, ki živi izključno v podzemnih vodah Bele krajine, razprostira tudi do 100 kvadratnih kilometrov in leži znotraj območja Nature 2000, so jamarji v sodelovanju s podporniki pripravili več projektov čiščenja onesnaženih jam.
Na pobudo Zavoda za varstvo narave je Jamarski klub Krka oktobra in novembra 2025 očistil sedem jam na širšem območju Črnomaljskega ravnika in na vznožju Poljanske gore.
Skupno so odstranili približno osem kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so bili tudi nevarni – kemikalije in zdravila. »Med najdbami so bili še kadavri, živalske kosti, elektronski in različni plastični odpadki. Do kdaj tako?« se sprašuje Leopold Bregar iz Jamarskega kluba Krka.
Jamarski klub Novo mesto je medtem pripravil obsežen projekt PROTEctUS: čiščenje in varovanje jamskih habitatov za zaščito črnega močerila, ki je bil med 62 prijavljenimi izbran kot najboljši na trajnostnem razpisu GEN-I Obet za planet. Projekt je usmerjen v zaledje izvira Dobličice, kjer so na podlagi katastra jam prepoznali kar 35 onesnaženih jam. Med oktobrom in decembrom 2025 so jamarji popisali stanje onesnaženosti in očistili manj obremenjene jame.
»Lani smo očistili 28 jam in odstranili približno deset kubičnih metrov odpadkov. Letos načrtujemo zahtevnejše akcije, v katerih želimo iz sedmih jam odstraniti še dodatnih 30 kubičnih metrov odpadkov,« je pojasnil Rok Tičar iz Jamarskega kluba Novo mesto.
Projekt poleg terenskega dela vključuje tudi sodelovanje lokalne skupnosti, izobraževalne delavnice, javne predstavitve in obveščanje javnosti. Ob koncu so predvidene tudi izobraževalne videovsebine o pomenu varovanja jamskega okolja.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.