Arhiv DL, L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Ljudski iniciativi Dolenjske (LID) in Vaški skupnosti Mihovica so tako ''z ogorčenjem in globokim razočaranjem'' prebrali stališče Varuha človekovih pravic glede izvršb na denarno socialno pomoč. Slednji je med drugim zapisal, da "kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov in ne sme prizadeti tistih, ki za kršitev niso odgovorni." 

· Izvršbe tudi v prihodnje

Tretjina rubežev na jugovzhodu, MO Novo mesto: Poslano je jasno sporočilo

Kje živite?

V LID menijo, da je takšen odziv neposreden dokaz popolne odtujenosti institucije Varuha od realnosti na terenu v Jugovzhodni Sloveniji in kaže na nevarno enostranskost pri razumevanju človekovih pravic.

Varuh po mnenju članov iniciative zavestno manipulira z dejstvi, saj da izvršbe niso "kolektivni ukrep" proti Romom, temveč individualna pravna posledica za posameznike, ki so storili konkretne prekrške in zanje niso plačali kazni. Če so med temi posamezniki v večini pripadniki določene etnične skupine, to ni dokaz diskriminacije zakona, temveč - tako LID - dokaz sistematičnega kršenja zakonov znotraj te skupine, ki ga država dolga leta ni sankcionirala.

Furs

Furs: nimamo podatkov, koliko dolžnikov je prejemnikov pomoči

Končno pravna država, enaka za vse

Sklicevanje na "zaščito najranljivejših" zveni cinično prebivalcem Dolenjske, ki že desetletja opozarjajo na nasilje, tatvine, grožnje in uničevanje lastnine, navajajo v LID: ''Na naslov vaše institucije je bilo v zadnjih desetih letih poslanih več kot dvesto dopisov obupanih državljanov, ki smo prosili za zaščito naših človekovih pravic – pravice do varnosti, do mirnega uživanja lastnine, do življenja brez strahu. Kje je bil vaš glas takrat? Zakaj ni bilo "ostrih opozoril" in "takojšnjih reakcij", ko so bile kršene pravice delovnih in poštenih državljanov?''    

· Socialna pomoč ne več brez dela

Socialna politika je neučinkovita, ''primanjkuje zdrave kmečke pameti''

Izterjava glob

Furs: Rekorder ima trenutno v izvršbi 577 prekrškov

Zdaj, ko država končno poskuša uveljaviti osnovno načelo pravne države – da zakoni veljajo za vse in da imajo dejanja posledice – nekateri hitijo v bran kršiteljem in s tem neposredno spodbujajo kulturo neodgovornosti, opozarjajo v Ljudski iniciativi Dolenjske: ''Še huje, s svojo retoriko dajete legitimnost grožnjam, ki jih zdaj slišimo od dela romske skupnosti: da "bodo prisiljeni krasti", če bodo morali plačevati kazni.'' To ni nič drugega kot izsiljevanje pravne države, so prepričani v LID.

Socialna država ne pomeni države brez pravil

Prav ta kultura nekaznovanosti in dolgotrajna "vzgoja v odvisnost" od socialnih transferjev brez kakršnihkoli obveznosti sta pripeljali do točke, kjer smo danes, nadalje opozarjajo v Ljudski iniciativi Dolenjske, kjer so vladi že decembra lani, trikrat, posredovali celovit program socializacije in delovne aktivacije. Ta program bi po njihovem mnenju dolgoročno rešil socialno stisko skozi delo in odgovornost, ne skozi pasivno prejemanje pomoči. 

· Prazničnega miru je konec

Ljudska iniciativa Dolenjske napoveduje protestni shod v Ljubljani

 

Socialna država ne pomeni države brez pravil. Pomeni solidarnost s tistimi, ki pomoč potrebujejo in spoštujejo družbeni dogovor. Tisti, ki sistematično kršijo zakone in ogrožajo varnost drugih, se sami izključujejo iz tega dogovora, menijo v dolenjski civilni iniciativi.

''Od Varuha človekovih pravic pričakujemo,'' so zapisali v LID, ''da boste z enako vnemo, kot zdaj branite socialne transferje prekrškarjev, branili tudi pravico prebivalcev Jugovzhodne Slovenije do varnega doma in enakosti pred zakonom. Dvojna merila so tista, ki rušijo zaupanje v pravno državo.''

Arhiv DL, D. S.

Romska skupnost: To je sistemsko nasilje

Povsem drugačen je odziv romske skupnosti. Romski informativni center RIC Anglunipe tako pozarja, da je bilo ''1.270 romskih družin z eno samo politično odločitvijo potisnjenih v absolutno revščino.'' Odvzem socialne varnosti, ki je bila njihov edini vir preživetja, pomeni po njegovem prepričanju zavestno in sistemsko nasilje države nad najranljivejšo skupino v državi.

Predsednik Vlade Robert Golob je izbral romsko skupnost kot žrtveno jagnje za zbiranje političnih točk, menijo v romski skupnosti, kjer dogodke zadnjih mesecev ocenjujejo kot izgovor za ''kolektivno kaznovanje skupnosti, ki je že desetletja tarča segregacije, institucionalne diskriminacije in izključevanja iz osnovnih družbenih tokov.''

Arhiv DL, L. M.

''Otroci so danes lačni zaradi odločitev države''

Šutarjev zakon in vladna politika sta romsko skupnost potisnili stoletja nazaj, starejši, bolni in otroci so ostali brez hrane, brez vode in brez elektrike, so zapisali v Romski zvezi Slovenije Umbrella – Dežnik. Slovenija je s tem ukrepom padla na izpitu spoštovanja mednarodnega prava, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih vrednot Evropske unije, dodajajo, namesto države človekovih pravic pa se je razgalila kot ''država institucionalnega anticiganizma, prikritega rasizma in politične represije.''

''To ni socialna politika. To je kolektivno kaznovanje na etnični osnovi. ... To ni konec, temveč začetek še hujšega socialnega razkroja, za katerega bo odgovornost nosila Vlada Republike Slovenije,'' so še zapisali v Romski zvezi Slovenije Umbrella – Dežnik, katere predsednik Haris Tahirović je Vladi poslal uradno zahtevo za nujno srečanje. Če odgovora ne bo - tako v Umbrelli - bo romska skupnost ''uporabila vsa pravna, domača in mednarodna sredstva za zaščito svojih temeljnih pravic.''