Jože Mrak iz Brusnic za god prejel najlepše darilo – Jožefovo odličje
Jože Mrak iz Brusnic si bo letošnji god zagotovo zapomnil za vse življenje. Škofija Novo mesto mu je podelila najvišje škofijsko priznanje, odličje sv. Jožefa.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
To se vsako leto zgodi 19. marca, ko goduje sv. Jožef, varuh Cerkve in glavni zavetnik novomeške škofije. Jožefovo odličje namenijo ljudem, ki jih odlikuje zgledno krščansko življenje in poseben prispevek za krajevno Cerkev.
Presenečen in vesel
»Zagotovo takega darila za god še nisem dobil. Res sem presenečen. Ne delam za kaka priznanja in se res ne izpostavljam rad. A vendar sem zdaj tudi vesel in hvaležen. Priznanje mi pomeni nekakšno potrditev, da farani, ki so me predlagali, opazijo, da nekdo še kaj rad prostovoljno in brezplačno stori za skupnost. To je lahko tudi zgled mlajšim generacijam,« pove Jože Mrak iz Župnije Brusnice.
Pokončen pričevalec krščanske vere
Predlog za odlikovanje sta podala župnik Anton Kerin in dekan dekanije Novo mesto Jože Rački. Predlog je podprl in potrdil zbor svetovalcev škofije Novo mesto in seveda tudi župnijski pastoralni svet župnije Brusnice.
Jožeta Mraka odlikujejo globoka osebna vera, zvestoba Cerkvi in pripadnost župniji. Svoje versko prepričanje živi odkrito, pokončno in pričevalno, je o nagrajencu med drugim na sinočnji slovesni maši v stolni cerkvi ob obrazložitvi odličja dejal generalni vikar novomeške škofije Peter Kokotec.
Zakaj sv. Jožef zgled
Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je vodil mašno slovesnost, pa je v pridigi spregovoril predvsem o sv. Jožefu, ki je za škofijo kot človek sprejemanja, zaupanja in ustvarjalnega poguma »tako dragocen zgled. Ni človek velikih besed. Je mož iz ozadja, preprost, tih, a notranje izredno močan in trden. Gospod ga je izbral za varuha svete družine. Evangelij ga imenuje pravičnega moža. Bil je človek poslušnosti, poguma in zaupanja. Papež Frančišek v apostolskem pismu Patris corde pravi, da sveti Jožef človeku vsakdanje in skrite navzočnosti lahko vsakdo najde priprošnjika, oporo in vodnika v trenutku težav.«
Prevzeti svojo odgovornost in zaupati
Škof Saje je poudaril, da nas sv. Jožef spominja na pomembno vlogo ljudi, ki so bolj v ozadju in se jih tako ne vidi.
»Koliko je mater in očetov, katehistinj, članov župnijskih pastoralnih svetov, pevcev, zakristanov, bolnikov, starejših, prostovoljcev, sodelavcev Karitas, molivcev in tihih brodnikov, ki ne iščejo pohvale, pa vendar nosijo velik del življenja Cerkve. Sveti Jožef nam govori, prav ti ljudje so dragoceni gradniki Božjega kraljestva.«
Ministriral, navijal uro …
Letošnji prejemnik Jožefovega odličja Jože Mrak je Brusničan. Kot srednji od treh otrok je zrastel v preprosti kmečki in verni družini. Tu je dobil najboljšo popotnico za življenje: delavnost, poštenost, prijaznost.
Z župnijo Brusnice je tesno povezan od mladosti.
»Nedeljska maša je bila vedno obvezna, edino opravičilo za manjko je bilo spravilo mrve, če se je zaradi slabega vremena ni dalo pospraviti kdaj drugič,« se spominja sogovornik, ki je bil kot otrok tudi ministrant.
Župnikov najbližji sosed
»Kot 7-letnega me je mama pošiljala vsak dan v turn navijat uro. Moral sem po stopnicah do vrha in spominjam se, da me je bilo zelo strah. Kako sem tekel domov! No, pa sem zmogel,« se nasmeje prejemnik letošnjega Jožefovega odličja, ki še pove, da je bil zanj odločilen nekdanji župnik Rafko Kralj, ki je znal pritegniti mladino, da so ostali povezani z župnijo.
Morda je naključje, morda tudi ne – a tako njegova rojstna hiša, še bolj pa njihova sedanja družinska, ki sta si jo postavila z ženo Zvonko, stoji zelo blizu farne cerkve in župnišča. Pravzaprav je kar župnikov bližnji sosed in tako res vsakodnevno na voljo za pomoč.
Jože zdaj že dvanajst let kot ključar in zadnji dve leti še kot mežnar skrbi za urejen potek bogoslužja, za vsa cerkvena in župnijska popravila.
Vse opazi in marsikaj postori
Skoraj se ne spominja, kdaj je maši prisostvoval lepo v klopi, med verniki. Vedno je spredaj na oltarju, kot nekakšna župnikova desna roka. Že prej pripravi vse potrebno za mašo, pozoren je na marsikaj.
Pobira »v pušco«, sicer pa vsak teden nastavi ure za zvonjenje (urejeno imajo elektronsko), kar je treba spremeniti ob kakih izrednih dogodkih, ko kdo umre ali za kak praznik. V svečnike redno nataka olje, da ga kdaj ne zmanjka. Za veliko noč v procesiji nosi »nebo«, nepogrešljiv je v ekipi, ki uredi vse potrebno ob božiču: postavlja jaslice in pravi čas nabira mah zanje, v gozd se z ekipo odpravi sekat božične jelke za okrasitev ….
Pomagal pri novem farovžu
Pri nobenem delu ne umanjka in tako je bilo tudi ob gradnji novega župnijskega doma v Brusnicah, katerega pobudnik in podpornik je bil.
»Ko smo se odločali, sem rekel: Če bomo imeli nov farovž, bomo imeli več možnosti, da še dobimo kakega župnika, sicer pa dvomim. In res se je tako zgodilo,« se nasmeje Jože, ki je aktivno sodeloval tudi pri gradnji in opremljanju novega župnišča.
Družina ga podpira
Je skrben gospodar, ki pravočasno opozori na kako poškodbo, sam zamenja dotrajano žarnico in kaj drugega, »kar pač vidim, znam in zmorem. Žena se včasih kar pošali, da sem več v farovžu kot doma. A me vedno podpira in tudi sama priskoči na pomoč, npr. pri kakem generalnem pospravljanju župnišča, učilnic itd.,« pove Jože.
Ureja tudi okolico župnišča, kosi travo, pomete, posadil je vrtnice, ki jih je zdaj treba obrezovati. Na pomoč mu je tu priskočil sin Gašper, ki z družino živi doma. Lani so s farani postavili še manjši kozolček, ki bo v prihodnosti služil kot letna kuhinja, kjer se bodo lahko zbirali verniki. Pri delu mu še kako pride prav, da je izučen mehanik.
Razumevanje z župnikom Tonetom Kerinom
»K sreči sem se res lepo ujel z novim župnikom Tonetom Kerinom, ki je pred dvema letoma Madagaskar zamenjal za Brusnice. Zdaj misijonari pri nas, kar je zanj gotovo drugače, a tudi tu ima dosti dela. Se pa njegov trud obrestuje - fara je z njim na novo zaživela, smo povezani in marsičesa se lotimo. Tega sem res vesel,« pove Jože Mrak, ki deluje povezovalno, mirno in preudarno.
Ljudi povezuje
Kot pravi škof v obrazložitvi priznanja, Jože nikoli ni razdvajal, ampak je ljudi povezoval in spodbujal k sodelovanju. Ko je bila župnija po smrti dolgoletnega in priljubljenega župnika Alojzija Brceta nekaj let brez stalnega duhovnika, je odgovorno prevzel skrb za cerkveno in župnijsko življenje.
Jože je kot pevec nagovarjal može, da so se znova odločili priti pet v župnijski zbor, vedno ljudi spodbuja za razna skupna opravila v župniji, skratka sodeluje pri vseh pastoralnih, družbenih in drugih dejavnostih.
Družina na prvem mestu
Z ženo Zvonko, s katero sta poročena že 38 let, sta dragocena opora vsakokratnemu župniku s svojo gostoljubnostjo, odprtostjo in razumevanjem.
Sicer pa 64-letnega Jožeta, ki je skoraj vso delovno dobo delal kot šofer novomeškega farmacevtskega giganta Krka in je vozil zdravila po Jugoslaviji, pa po vsej Evropi, tudi v Pribaltik in bil takrat celo po osem ali devet dni zdoma, najbolj razveseljuje družina. Zlasti zaradi nje je dolga službena potovanja kmalu zamenjal za terene po Sloveniji.
Poje v župnijskem zboru
Žena Zvonka ter sinova Gašper in Matic so mu pomenili največ, danes pa v njihovi družini za živ žav že skrbijo trije vnuki: Izak, Olivija in Lovro. Slednjim je dedek nedvomno dober vzor za življenje.
K slovesni maši ob godu sv. Jožefa je v stolni cerkvi prispevalo tudi lepo petje cerkvenega pevskega zbora Župnije Brusnice, ki ga vodi Janja Kerin – v njem sicer rad prepeva tudi nagrajenec Jože. Piko na i pa sta pridala še organist Matej Burger in njegov sin, obetaven mlad trobentač.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
