Regije potrebujejo ljudi z znanjem – in delovna mesta zanje
Prihodnost posameznega okolja je tesno povezana z možnostmi, ki jih ponuja svojim prebivalcem, ter s sposobnostjo, da se prilagaja družbenim, gospodarskim in demografskim spremembam.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kako zagotoviti dovolj ustrezno usposobljenih kadrov, mladim približati poklicne priložnosti v domačem okolju in ustvariti pogoje za kakovostno življenje in delo? Tem vprašanjem je bil namenjen medregijski dogodek Razvoj človeškega kapitala kot ključnega razvojnega potenciala regij, ki sta ga v sredo v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pripravila Regionalna razvojna agencija Posavje in Razvojni center Novo mesto.
Regije se ob hitrih tehnoloških spremembah, pomanjkanju ustreznih kadrov in neugodnih demografskih trendih srečujejo z vse zahtevnejšimi izzivi. Njihovo reševanje zahteva usklajeno delovanje gospodarstva, izobraževalnih ustanov, lokalnih skupnosti in regionalnih razvojnih organizacij.
Nataša Šerbec, direktorica RRA Posavje, je v uvodnem nagovoru v imenu obeh organizatorjev poudarila pomen razvoja človeškega kapitala pri pripravi novih regionalnih razvojnih programov za obdobje 2028–2034. Regionalni razvojni agenciji imata po njenih besedah pomembno povezovalno vlogo, saj ne gre le za prepoznavanje razvojnih potreb, temveč tudi za povezovanje partnerjev, oblikovanje skupnih rešitev in ustvarjanje pogojev za uresničevanje dobrih idej.
Znanje mora ostati v regiji
Dr. Damjan Kavaš, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, je predstavil, kako letos sprejeta Strategija regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 naslavlja demografske izzive in kakovost življenja v regijah. Opozoril je, da se kapital in talenti selijo tja, kjer so pogoji za delo in razvoj ugodnejši.
»Ni dovolj izobraževati – regija mora znanje tudi zadržati in zaposliti,« je poudaril. Ob pričakovanem upadanju delovno aktivnega prebivalstva je po njegovem mnenju potreben celosten pristop, v katerem imajo človeški viri pomembno mesto.
Strategija predvideva policentrični razvoj, ki naj bi prebivalcem omogočil dostop do kakovostnih delovnih mest tudi zunaj največjih središč. Ena od predstavljenih razvojnih vizij je »35 kilometrov od kraja bivanja do kakovostnega delovnega mesta z višjo dodano vrednostjo«.
Pomen povezovanja izobraževanja s potrebami gospodarstva je izpostavil tudi dr. Robert Drobnič z Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Med predvidenimi ukrepi so povezovanje izobraževalnih programov s potrebami delodajalcev, štipendije za deficitarne poklice, vseživljenjsko učenje in krepitev digitalnih veščin.
Podjetja potrebujejo ustrezne kompetence
O kadrih za gospodarstvo prihodnosti je spregovoril Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Opozoril je, da izziv ni zgolj pomanjkanje delavcev, temveč tudi vrzel med znanji, ki so na voljo na trgu dela, in kompetencami, ki jih podjetja potrebujejo.
Dolgoročna konkurenčnost gospodarstva je zato tesno povezana z vlaganjem v razvoj ključnih kompetenc zaposlenih. Podjetja morajo prepoznati, katera znanja bodo potrebovala v prihodnje, ter zaposlenim omogočiti, da jih pridobivajo in nadgrajujejo.
Mladim pomagati pri izbiri poklica
Pomemben del dogodka je bil namenjen karierni orientaciji mladih, ki lahko pomaga pri sprejemanju odločitev o nadaljnjem izobraževanju in izbiri poklica ter prispeva k preprečevanju osipa. Temu se posveča Karierni center za mlade VšečKAM in GREM+.
Karierna svetovalka Maja Rupnik iz enote Kočevje je opozorila, da mladim pri odločanju pogosto primanjkuje informacij o poklicih, možnostih nadaljnjega izobraževanja in potrebah trga dela. Karierni centri jim pomagajo prepoznavati interese in sposobnosti ter raziskovati različne poklicne poti.
Za učinkovito karierno orientacijo je nujno sodelovanje šol, lokalnih skupnosti, podjetij, staršev in organizacij, ki mladim zagotavljajo podporo. Tako lahko mladi pravočasno spoznajo priložnosti, ki jih ponuja njihovo okolje, ter lažje sprejemajo odločitve o svoji prihodnosti.
Skupni izzivi zahtevajo skupne rešitve
Prispevki na dogodku so ponudili izhodišča za razmislek o tem, kako bolje povezati razvojne politike, potrebe delodajalcev in osebni razvoj posameznikov. Pomembno je tudi pravočasno prepoznavanje znanj in kompetenc, ki jih bodo regije potrebovale v prihodnjih letih.
Medregijsko sodelovanje omogoča prepoznavanje skupnih izzivov, izmenjavo dobrih praks in iskanje rešitev, ki presegajo meje posameznih občin ali organizacij. Razvoj človeškega kapitala tako ni le vprašanje izobraževanja in zaposlovanja, temveč tudi ustvarjanja okolja, v katerem bodo ljudje želeli ostati, delati in razvijati svoje potenciale.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
