Nova cesta bi razkosala parcele in prizadela več kot 40 kmetij
Načrtovana povezovalna cesta med Krškim in Brežicami bi prizadela 41 kmetij. Kmetje opozarjajo na izgubo rodovitnih površin in razdrobljenost parcel ter predlagajo alternativno traso.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Načrtovana državna povezovalna cesta med Krškim in Brežicami bi po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) posegla v več kot 60 hektarjev zemljišč, od tega v 52,18 hektarja površin, namenjenih kmetijski pridelavi. Zaradi gradnje bi bilo prizadetih več kot 40 kmetij, med njimi več takšnih, ki jim kmetijstvo predstavlja glavni vir preživetja.
Predstavniki zbornice in lokalni kmetje so na današnji novinarski konferenci opozorili na posledice načrtovane trase in pristojne pozvali k ponovni preučitvi drugih možnosti.
Gre za šesto različico trase, ki je aktualna od leta 2024 in je bila predmet nedavne javne razgrnitve. Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je opozoril, da bi vsaj pet večjih, poklicnih kmetij izgubilo do deset odstotkov svojih zemljišč. Poleg neposredne izgube obdelovalnih površin bi cesta presekala nasade in parcele razdelila na manjše, zahtevnejše za obdelavo.
»Načrtovana trasa bo posegla v trajne nasade, zaščitene z mrežami proti toči, in v zgrajene rastlinjake,« je poudaril Podgoršek. Po njegovih besedah je bilo dosedanjih pet različic z vidika kmetijstva sprejemljivejših od zadnje.
Kmetje opozarjajo na dolgoročne posledice
Predsednik območne enote KGZS Brežice Matej Renko je poudaril, da so ravninska kmetijska zemljišča ključna za obstoj številnih družinskih kmetij in lokalno samooskrbo.
»Tukaj je ogromno kmetij, ki od teh površin živijo,« je dejal in opozoril, da izgubljene zemlje ni mogoče preprosto nadomestiti.
Med prizadetimi bi bila tudi kmetija Jerneja Vokaliča, ki se ukvarja z govedorejo in konjerejo ter obdeluje približno 42 hektarjev površin. Trasa bi prečkala tri njegove večje parcele, pri čemer bi poleg zemljišč izgubili tudi prostor, potreben za obdelavo.
Še posebej občutljiv je poseg za intenzivno sadjarsko in zelenjadarsko kmetijo Jureta Bosteleta. Družina obdeluje približno 45 hektarjev zemljišč, od tega jih je dobrih 20 hektarjev na območju, na katero bi trasa neposredno ali posredno vplivala. »Leta in leta smo se borili, da smo pridobili površine, jih povezali v celoto ter postavili rastlinjake in namakalne sisteme,« je povedal Bostele. Načrtovana cesta bi po njegovih besedah močno otežila nadaljnje kmetovanje.
Predlagajo potek po manj kakovostnih zemljiščih
Kmetje podpirajo alternativni predlog, po katerem bi cesta potekala dlje od naselja in pretežno po manj kakovostnih oziroma degradiranih zemljiščih. Poudarjajo, da ne nasprotujejo prometnemu in gospodarskemu razvoju, temveč želijo izbiro trase, ki bi povzročila manj škode.
Ob razmišljanju o nadomestnih zemljiščih Podgoršek opozarja še na njihovo omejeno razpoložljivost in že vzpostavljeno infrastrukturo. »Če želiš nekomu na tej trasi zagotoviti nadomestna zemljišča, jih moraš nekomu drugemu vzeti. S tem problem zgolj preneseš na drugo kmetijo.«
KGZS je pripombe na državni prostorski načrt pristojnemu ministrstvu poslala 30. septembra. Od pripravljavcev zdaj pričakuje ponovno strokovno presojo in prilagoditve trase, s katerimi bi ohranili čim več rodovitnih površin. Kot so poudarili na novinarski konferenci, bi bilo treba poiskati rešitev, ki bo omogočila boljšo prometno povezavo obeh mest, ne da bi pri tem po nepotrebnem ogrozili obstoj kmetij.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
