Komentar: Zakaj je Donald Trump še kar za šankom?
Že skoraj z vsakim dnem prihajajo presenečenja in preobrati v mednarodnem dogajanju. Zaradi svoje pogostosti pravzaprav niso več presenečenja in preobrati.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
To nas zdaj že mora skrbeti. Razlogi za tako skrb imajo imena in med njimi je Donald Trump.
Človeku z obnašanjem, s kakršnim se postavlja on, bi v kakšni naši vaški gostilni rekli važič. Važič za šankom v družbi shaja, dokler daje drugim za pijačo, kadar plačuje špricarje samo še sebi, baha pa se še naprej, ga družba prej ali slej mahne po delu glave z ustno odprtino ali vrže iz gostilne ali oboje. Donald Trump pa je, če tako rečemo, še kar za šankom. Le še poredko komu plača pijačo, širokousti se zmeraj bolj, družba okrog njega pa posluša in modruje in se hahlja njegovim domislicam, kar bahača spodbuja v nove zamisli in grimase.
Lahko bi nadaljevali s to vinjeto, a velja v povezavi z aktualnim ameriškim predsednikom kaj reči o Venezueli. Bod’ moja, bod’ moja, ti bom demokracijo dal, jo je snubil. Ker dvorjenje ni povsem uspelo, je obrnil ploščo: ZDA si bodo s silo vzele venezuelsko nafto.
Potem ko je na jugu »uredil« zadeve, svoje vroče osvajalske poglede pošilja mrzli Grenlandiji, pred katero še malce okleva, ker se njegova venezuelska formula prevzema tam očitno ne bi obnesla. Malce še čakajoč pometa, a ne pred svojim pragom, pomesti želi s pravili, ki jih je po drugi svetovni vojni vzpostavila mednarodna skupnost za svoj obstoj. Ne meneč se za mednarodno pravo in zakone lastne države Trump razlaga, da mu zadošča njegov občutek o tem, kaj je prav. Kot bi poslušali francoskega kralja Ludvika XIV. iz časa okrog leta 1600, ki se je z besedami »Država, to sem jaz!« uvrstil med absolutistične vladarje.
Sodobna država, iz katere prihaja taka podobnost z zgodovino, je še pred desetletji veljala na vsaj nekaterih evropskih katedrah za politične študije kot vzor demokracije. Študentje političnih ved in novinarstva v Sloveniji so se v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja iz priporočene študijske literature seznanjali s tako razlago o tedanji ameriški stvarnosti: novinarstvo je neutrudna tretja stranka, ki ima to srečo, da mu ni treba vladati. Komunikolog in diplomat akademik Fernando Reyes Matta bi s tako informacijo o Ameriki tvegal danes v najboljšem primeru Trumpov posmeh, v najslabšem pa jezo in napoved o skorajšnjem zavzetju Čila, Reyesove domovine.
Ameriški ekspanzionizem, aktualizacija Ludvika XIV. in zaton zlatih časov (ameriškega) svobodnega sveta bi se nam danes lahko zdeli zgolj nekaj daleč stran. Ampak nas zdaj že morajo skrbeti. Tudi v Evropi in Sloveniji namreč že občutimo nekakšno tesnobo. Ameriški protekcionizem pretresa evropsko in posledično slovensko gospodarstvo, kar nam je v breme in vir negotovosti, ameriški militarizem neti vojne v mnogih delih sveta in svetovni mir kot vrednota se zdi vse bolj stvar preteklega časa.
Pri čemer se nekateri politiki v Evropi, v naši soseščini in tudi v Sloveniji, počutijo vse bolj kot Trumpi v malem z vsemi »pooblastili« in vsemi apetiti.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.