Move TV

© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Polnoletni, a še vedno divji
Čas branja 3 min.

Konec ilegale: PankKura in zgodba o legalizaciji divjih gozdnih spustov


dolenjski-list
Igor Vidmar
8. 6. 2026, 06.00
Posodobljeno
13:46
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

PankKura iz Dolenjskih Toplic je v 18-ih letih od alternativcev zrasla v ustvarjalce legalnih DH prog in pomemben del MTB scene.

Za tiste, ki znajo, so Sotejške stezice prava poslastica
Gašper Rožanc
Za tiste, ki znajo, so Sotejške stezice prava poslastica

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Športno-kulturno društvo PankKura iz Dolenjskih Toplic letos obeležuje osemnajstletnico delovanja, postaja tako rekoč polnoletno, kar je, kot pravi spiritus agens gorskokolesarske sekcije Davor Mišmaš iz Meniške vasi, čas, da se članstvo zresni in postane odgovorno.

To pa pomeni med drugim tudi, da se nekoliko oddalji od alternativnega značaja, na katerega opozarja del imena društva (pank), in izstopi iz ilegale, vsaj kar se gradnje gorskokolesarskih stez tiče. No, tozadevno so se gorski kolesarji PankKure zresnili že osem let pred polnoletnostjo in postopoma drugo za drugo z vsemi soglasji in dovoljenji opremili vse svoje gorskokolesarske proge – 888 s Sv. Petra, Jarke in Ob Pruhu, ki je dejansko najstarejša.

Visoko nad soteškim peskokopom so člani PankKure s topliškim županom Francem Vovkom odprli progo Ob Pruhu
Igor Vidmar
Visoko nad soteškim peskokopom so člani PankKure s topliškim županom Francem Vovkom odprli progo Ob Pruhu

Speljana je ob soteškem kamnolomu, uradno pa so jo odprli pred dobrim tednom, potem ko je dobila vse potrebne papirje. Ob tej priložnosti so pripravili odprtje s pogostitvijo v kolesarskem baru Vagabund, ki je obenem praznoval prvi rojstni dan, celodnevnim šatlanjem, kar pomeni vožnjo s kombijem na štart, in večernim koncertom topliške pank skupine Tavžntroža.

Četrta legalna proga pravzaprav še ni končana, namenjena pa bo peti in obenem zadnji letošnji tekmi slovenskega pokala v spustu z gorskimi kolesi (20chocolate Downhill Cup), ki jo bo društvo PankKura v Soteski pripravilo 19. septembra in to združilo s kulturnim dogodkom, s katerim bodo proslavili polnoletnost.

Preberite še

Nova tekmovalna proga bo potekala po obronkih Kočevskega roga v bregu neposredno nad mostom v Soteski, dolga bo malo manj kot 2 km, imela pa bo 350 m višinske razlike. Kot se za proge, na katerih tekmujejo najboljši slovenski gorski kolesarji v disciplini spust, spodobi, bo precej zahtevna in namenjena le najbolj tehnično in telesno pripravljenim tekmovalcem.

Na informativni tabli izrisane Sotejške stezice
Igor Vidmar
Na informativni tabli izrisane Sotejške stezice

Kulturno-športno društvo PankKura je bilo, kot rečeno, ustanovljeno pred osemnajstimi leti, v času prednovoletnega veseljačenja leta 2008, da bi imeli mladi v občini Dolenjske Toplice kaj delati. Svoje zatočišče so si uredili v Kewdru, kamor se je po selitvi novomeškega mladinskega kluba LokalPatriot iz kleti nekdanje občinske stavbe na Novem trgu preselil dobršen del dolenjske alternativne scene. Prirejali so predvsem pank in rock koncerte, pa tudi turnirje v hokeju na rolerjih oziroma tako imenovanem inline hokeju.

Kolesarska sekcija PankKure je začela delovati leta 2015, njihov prvi projekt je bila gradnja pumptrack proge v Dolenjskih Toplicah, ki pa so jo zgradili iz zemlje, zato je bilo njeno vzdrževanje precej zahtevno. Ker je bila poleg tega tudi precej slabše obiskana, kot so načrtovali, so jo po nekaj letih opustili. Istočasno pa so zavzeto kolesarili predvsem po Kočevskem rogu in raziskovali primerne smeri, po katerih bi se dalo hitro in atraktivno peljati z vrha hriba v dolino. Tako so nastale tudi omenjene danes legalizirane proge.

Za takle polet med drevesi je treba imeti kar precej znanja
Gašper Rožanc
Za takle polet med drevesi je treba imeti kar precej znanja.

Kot pove Davor Mišmaš, ne potrebuješ veliko domišljije, da poiščeš primeren teren za gorskokolesarsko progo na njihovem koncu, a priprava proge zaradi peščene in ilovnate podlage z veliko korenin in precej kamenja zahteva veliko dela, se pravi, kot so temu rekli v starih časih, udarniških ur članov društva.

Kot pravi Davor, jim prizadevanja za legalizacijo na začetku niso šla najbolje od rok, saj so jih marsikje zavrnili, a je vztrajnost obrodila sadove: »Potrebovali smo soglasja lastnikov, pa tudi Zavoda za gozdove, SiDG in Zavoda za varstvo narave, saj območje sodi v Naturo 2000. Čeprav proge gradimo s prostovoljnim delom, je tudi kar nekaj stroškov, ki smo jim precej lažje kos, odkar smo se leta 2023 prvič uspešno prijavili na občinski razpis za sofinanciranje turističnih proizvodov s progo s Sv. Petra. Hvaležni smo vsem, ki nam gredo pri tem na roko.«

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.