Kraja s pokopališč: Z grobov naravnost v odkup, zakaj ni nihče posumil?
Nedavni primer množičnega skrunjenja grobov v občini Šentjernej, kjer so storilci s treh pokopališč oziroma z okoli 150 grobov ukradli številne medeninaste kipce, vaze in laterne za sveče ter jih nato prodali, še vedno odmeva in odpira tudi vprašanje, kako je bilo mogoče ukradene predmete brez težav prodati.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Primer pa odpira še drugo, precej neprijetno vprašanje: kako je mogoče, da je bilo mogoče predmete, ki so bili ukradeni s pokopališč, oddati v odkup? Policija podrobnosti preiskave še ne razkriva, šentjernejski župan pa meni, da bi moral takšen odkup vzbuditi sum. Preverili smo, kaj o pravilih odkupa pravijo na policiji, kako poteka nadzor in kdo bi lahko odgovarjal, če bi se izkazalo, da je zavestno pomagal pri prodaji ukradenih predmetov.
Tatvine kovin sicer niso nov pojav – na območju Dolenjske in Posavja se pojavljajo tako posamezne kot serijske tatvine bakra, medenine, aluminija in drugih kovin. Ker imajo nekatere na trgu sekundarnih surovin precejšnjo vrednost, je finančni motiv storilcev pogosto očiten. Šentjernejski primer pa zdaj odpira vprašanje, ali sistem odkupa res dovolj učinkovito preprečuje, da bi ukradene predmete tako hitro spremenili v denar.
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 € mesečno!
Z naročnino Premium dobite:
- Neomejen dostop do vseh spletnih člankov
- Digitalna številka pred izidom tiskane izdaje
- Arhiv preteklih številk – 3 mesece
- Tedenski newsletter z izborom uredništva
- Ekskluzivne lokalne zgodbe in poglobljeni intervjuji
- Naročniške ugodnosti in nagradne igre
- Izkušnja brez oglasov
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
