© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Portret tedna
Čas branja 3 min.

Ravnatelj Matjaž Prestor: ''Vsi naši dijaki imajo ime in priimek''


dolenjski-list
Dragana Stanković
23. 5. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Srednja šola Sevnica po obsežni prenovi odpira novo poglavje, ravnatelj Matjaž Prestor pa poudarja pomen povezane ekipe in osebnega pristopa.

matjaz_prestor_plakat.JPG
D. S.
Matjaž Prestor

Na Srednji šoli Sevnica, ki je organizacijska enota Šolskega centra Krško - Sevnica, diši po novih stenah, barvi, novi opremi. Medtem ko so bodoči frizerji in mizarji ter njihovi profesorji in drugi zaposleni od maja lani gostovali v prostorih nekdanje OŠ Ane Gale, sta njihova 120 let stara stavba in dobrih 40 let star prizidek dobivala novo podobo. Takoj po prvomajskih praznikih so se preselili v nove prostore.

Ravnatelj Matjaž Prestor nas sprejme v svoji pisarni s pogledom na sevniški grad. Šola je Prestorjev drugi dom že skoraj 30 let; prvih 20 let je v njej skrbel za pouk športne vzgoje, zadnje desetletje, po upokojitvi dotedanje ravnateljice Alenke Žuraj Balog, pa jo vodi. Nedavno je za deset let uspešnega ravnateljevanja prejel tudi priznanje primus Društva ravnateljev srednjih šol, višjih šol in dijaških domov Slovenije.

Že od otroštva je zavezan športu. Igral je rokomet, košarko, odbojko … »Le nogometa nisem nikoli maral,« pove. Kasneje sta imela v Ljubljani s prijateljem celo svojo teniško šolo z 220 člani in osmimi zaposlenimi. »Želela sva postaviti tudi ‘balon’ v Murglah, vse je bilo dogovorjeno. A je projekt padel v vodo zaradi lokalne politike. Predsednik krajevne skupnosti, kasneje znan politik, je rekel, da ‘nekdo iz Radeč pa že ne bo na naših otrocih služil’.«

Preberite še

V mladosti je zelo rad »šraufal«, popravljal mopede, avte, želel je postati vojaški pilot. A ker bi moral v Mostar, mu to ni najbolj dišalo. Odločil se je za strojno šolo v Celju, a se že prvo leto prepisal na pedagoško gimnazijo. Sledilo je leto vojske v Sarajevu in nato študij na Fakulteti za šport. Z ženo Karmen sta najprej živela v Ljubljani, nato pa sta se preselila v Radeče in v 14 dneh oba dobila službo, on v Sevnici, ona v Celju.

Ženi in hčerkama je hvaležen za vso podporo in razumevanje, brez tega se »svoji« šoli ne bi mogel toliko posvečati. Sploh zadnje leto skorajda ni bilo dneva, da se po službi ne bi odpravil še na gradbišče in poprijel za kakšen stroj, kladivo ali pleskarski čopič.

Prag sevniške šole je prvič prestopil leta 1997 kot mlad učitelj športne vzgoje. Takrat je bila to Srednja tekstilna šola, na kateri so se dijakinje urile za šivilje in krojačice. A z zatonom tekstilne industrije se je tudi vpis hitro zmanjševal. Že istega leta so s takratno ravnateljico Alenko Žuraj Balog zagnali nov program – frizer. Čez dve leti so začeli še program mizar.

Pot navzgor pa ni bila lahka. Da bi se »obdržali«, so se združili s Šolskim centrom Krško - Sevnica. »Ker se je barka že skoraj potapljala, sem si rekel: Pa dajmo, treba je reševati takrat, ko je kriza,« pripoveduje o svoji odločitvi leta 2015, da prevzame vodenje šole.

Takrat je bilo na šoli 65 dijakov, danes jih je 140. Njegova filozofija je preprosta: »Najpomembnejše je zdravo jedro. Kolektiv mora biti zadovoljen, učitelji morajo radi prihajati v službo. Sicer je težko delati in dijaki to čutijo. Zato sem presrečen, da imamo tako čudovito ekipo.«

Prednost majhne šole je predvsem v osebnem pristopu, pravi. »Vsi naši dijaki imajo ime in priimek. Pri nas se ne more nihče ‘skriti’. Tukaj ga vidiš, opaziš, kadar se mu nekaj dogaja, reagiraš in ga lahko hitro spet spraviš na pravo pot.« Sevniški dijaki, frizerji in mizarji, so tudi med boljšimi, ko nadaljujejo šolanje, denimo v programu 3 plus 2 v Novem mestu ali Ljubljani. »To je zagotovo potrditev, da delamo dobro,« pravi.

Uradno odprtje nove šole načrtujejo za september. Pri tem Prestor ne pozabi omeniti pomembne podpore občine in nekdanjega župana Srečka Ocvirka, kajti pot do novih prostorov je bila dolga in polna birokratskih ovir. Prenova je bila vseskozi povezana tudi z gradnjo prizidka, v katerem bodo mizarske delavnice. Zgradili naj bi ga do konca leta 2027.

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.