M. G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Praznovaje je s svojo navzočnostjo obogatil njen rojak, nadškof Ivan Jurkovič, trenutni apostolski nuncij v Kanadi, ki letos zaznamuje srebrni jubilej, 25 let škofovskega poslanstva. Med bogoslužjem sta z domačim župnikom Gregorjem Kunejem blagoslovila novo kovano ograjo pod korom in obnovljeno streho nad zvonikom.

V Jurkovičevi biografiji je zapisano, da je v rojstnem kraju odraščal do 15. leta, ko se je z družino preselil v Ljubljano. Po končani gimnaziji je končal Teološko fakulteto, za duhovnika ljubljanske nadškofije pa je bil posvečen leta 1979. Po nekaj letih dušnopastirskega dela ga je Cerkev poslala na nadaljnji študij v Rim. Na Papeški cerkveni akademiji, na kateri se izobražujejo diplomati Svetega sedeža, je opravil specializacijo za diplomatsko službo, doktoriral pa je tudi iz kanonskega prava.

Leta 1984 je stopil v diplomatsko službo Svetega sedeža. Sprva je deloval na papeških predstavništvih v Južni Koreji, Kolumbiji in v Rusiji, kjer si je pridobil bogate mednarodne izkušnje. Leta 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za naslovnega nadškofa in apostolskega nuncija v Belorusiji. Tri leta pozneje je prevzel službo apostolskega nuncija v Ukrajini, leta 2011 pa je postal papežev predstavnik v Ruski federaciji in Uzbekistanu.

Pomembno poglavje njegove diplomatske poti predstavlja obdobje med letoma 2016 in 2021, ko je bil stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji združenih narodov in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi. Junija 2021 ga je papež Frančišek imenoval za apostolskega nuncija v Kanadi, kjer opravlja nalogo papeževega osebnega predstavnika in veleposlanika Svetega sedeža.

M. G.

»Res je lastna zgodovina kratka v primerjavi z zgodovino župnije, a v človeškem smislu se je v njej nabralo že marsikaj. Zaznamujem 25 let škofovstva, kar je v diplomatski službi posebnost. Škofje so navadno imenovani v zrelejših letih, tisti, ki delujemo v vatikanski diplomaciji, pa smo ob imenovanju precej mlajši, običajno okoli petdesetega leta starosti, nato pa nas pot vodi po vsem svetu. 

Banja Loka je časovno mogoče res ostala le manjši del mojega življenja, a ker je bila tu doma moja družina, me je vedno močno vleklo nazaj v domače kraje. Tudi ko smo živeli v Ljubljani, smo poletja redno preživljali tukaj, kar nas je trajno povezalo in ohranilo žive stike z vami,« je poudaril v pridigi.

V osrednjem, globoko premišljenem nagovoru se je pred množično občestvo ozrl na bliskovite družbene spremembe, ki krojijo naš vsakdan. 

»Pred petimi leti se nismo niti približno zavedali, kako vznemirljiv bo postal naš svet. Kaj šele pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Vsak dan se moramo soočati z novicami, ki so postale del našega vsakdana, z novimi resničnostmi, ki jih prej nismo poznali in ki nam razpirajo pogled v povsem nov svet.

Če pogledamo te naše kraje, vemo, da se je praktično na vsakih dvajset let spremenilo skoraj vse. Prejšnje stoletje sta zaznamovali celo dve svetovni vojni. Si sploh lahko predstavljate, kako bi kralj Salomon danes svetoval samemu sebi? Rekel bi: 'Daj mi srce, da bom razumel to, kar se bo zgodilo.' In ker ne vemo, kaj prinaša prihodnost, moramo biti pripravljeni na spremembe.«

Nadškof je poudaril, da je poleg prilagajanja zunanjemu svetu ključno sprejeti tudi samega sebe v svoji novi poklicanosti in v tem, kar lahko damo družbi. To poslanstvo ljudje vedno znova odkrivamo v družini, v kateri rastemo in jo ustvarjamo, pa tudi v novih poklicnih in delovnih izzivih.

»Vsega se moramo lotiti z jasnim, s čistim srcem, da bomo vsak dan pravilno razumeli in iz vsakega dneva potegnili najboljše. Ko gledam to, kar ste pripravili za današnje srečanje, za kar se gospodu župniku Gregorju Kuneju ponovno iskreno zahvaljujem, se jasno vidi, da smo ta naš dan sprejeli natanko tak, kot je.

Ne govorimo o preteklosti, ki je ni več, in ne ugibajmo o prihodnosti, za katero ne vemo, kakšna bo. Živimo današnji čas z ljudmi, kakršni smo mi, ki se poznamo, in drugi, ki se še ne poznajo. V tem je veličina življenja. Sprejemanje sedanjosti je največja lepota, saj drugega življenja preprosto nimamo.«

Prihodnje leto bo sklenil cerkveno diplomatsko službo, saj bo dopolnil 75 let, kar pomeni tudi konec njegovega dolgoletnega poslanstva. Pripravlja se za vrnitev v Slovenijo.

Priznava, da bo to posebna življenjska prelomnica, na katero se je treba znova navaditi. Da bo na tej poti ostal še naprej pokončen, sta mu v imenu TŠD Kostel in Občine Kostel zaželeli predsednica društva Nataša Letig Žagar in županja Nataša Turk, pa tudi Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference.