D. S.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Od danes cene goriva na avtocestah, kot je znano, niso več regulirane. Oblikujejo se prosto, medtem ko regulacija za ostale bencinske servise ostaja nespremenjena. Vlada, ki je poleg tega omogočila tudi sprostitev do 30 milijonov litrov goriva iz državnih rezerv, želi tako razbremeniti tranzit in zagotoviti stabilno oskrbo na drugih črpalkah zunaj avtocest, zlasti v manj dostopnih krajih.

D. S.

A te, stabilne oskrbe namreč, vsaj dopoldne na mnogih črpalkah po Dolenjski, Beli krajini in Posavju ni bilo. Nafte ni, so nam sporočali bralci iz Trebnjega, Žužemberka, Dvora, Ivančne Gorice, dizla ni bilo v Šentjerneju, na Otočcu, Starinah, podobne vesti so prihajale iz Vinice, zaprtih črpalk v Brežicah ...

Na novomeških pa smo dopoldne v kolonah videvali predvsem kmetijske traktorje. Njihovi vozniki so, ali pa, se bojijo naši sogovorniki, še bodo v hudih stiskah ...

D. S.

Težave kmetov 

»Traktor ima 300-litrski rezervoar. Upam, da mi bo uspelo toliko natankati. Bil sem tukaj že včeraj in bom tudi jutri, če bo potrebno,« nam je danes sredi dneva povedal eden od kmetov, ki je s traktorjem stal v dolgi koloni vozil na enem od novomeških bencinskih servisov. Toda rezervoarja ni mogel napolniti, saj je že veljala omejitev 200 litrov na kupca. Na drugem servisu je veljala celo omejitev 30 litrov na vozilo.

D. S.

»Seveda je problem, če nimaš česa natankati v traktor, moraš pa iti na njivo. Zdaj se dela, zdaj je čas. Delo mora biti narejeno, ko je to potrebno. Sredi poletja bo prepozno,« pa je pomanjkanje goriva komentiral eden večjih kmetov iz okolice Mirne Peči. Kot pravi, imajo doma manjšo zalogo goriva, za kaj več pa niti nimajo prostora.

Ta trenutek situacija še ni ravno kritična, dodaja. »Če pa se bodo težave z dobavo goriva nadaljevale še v april, pa to lahko privede do katastrofe v kmetijstvu. Sploh glede koruze velja, da če spomladi zamudiš s setvijo en dan, se poleti vegetacija zamakne za cel teden.«

Firmo lahko ustaviš, kmetije ne moreš

Kot pravi, bodo imeli največje težave tisti, ki zalog goriva nimajo. »Traktorski rezervoar je prazen v enem dnevu. Kdor ima večje površine, pa so traktorji v pogonu ves teden. Goriva pač ne sme zmanjkati, sicer lahko to močno vpliva na učinkovitost dela in ekonomski položaj kmetije.

D. S.

V kmetijstvu je zelo pomembno, da je delo opravljeno v pravem času. Sploh ko bo košnja, bo zelo pomembno, da bo gorivo na razpolago. V zadnjem obdobju, ko se soočamo z velikimi podnebnimi spremembami, se je izrazito pokazalo, da kdor spomladi zamudi z deli na travnikih in njivah, se v poletni vročini vegetacija ustavi, posledično pridelaš bistveno manj in ne moreš več zadostiti potrebam.

Neko firmo lahko ustaviš za en teden, če je kriza, kmetije pa ne moreš, sploh če imaš živino. Bognedaj pa, da pride do pomanjkanja goriva, ko bo čas žetve,« pravi. »Da se ne bodo potem politiki čudili, zakaj se hrana draži,« še dodaja.

M. L.

Tudi Simon Zevnik, kmet iz Dolenjih Skopic, ki se doma ukvarja predvsem s pridelavo pšenice, pravi, da takšna situacija ne obeta nič dobrega, čeprav meni, da vlada z nenehnim govorom o podražitvah ustvarja paniko. »Tako je na manjših bencinskih črpalkah na brežiškem koncu že pred dnevi zmanjkalo kurilnega olja, zdaj kmetje hodijo ponj na večje črpalke.«

Sam na leto porabi okoli 10.000 litrov goriva, polovico spomladi in polovico jeseni. Po njegovem mnenju bi morali na črpalkah vendarle uvesti nekakšne prioritete, da bi torej imeli kmetje in prevozniki, ki prevažajo hrano, zdravila in podobno robo, neko prednost.

»Če kmet ne bo mogel delati, ne bo hrane, trgovske police bodo prazne. Če prevoznik ne bo mogel odpeljati zdravil, jih bolniki ne bodo dobili,« je konkreten Zevnik. »Poleg tega kmet tudi nima časa več ur čakati na črpalkah, kdaj bo prišel na vrsto za gorivo.«

D. S.

Še ena težava: gnojila

Zevnik ob tem opozarja tudi na težave pri dobavi umetnih gnojil. Največje proizvajalke uree, ki je glavna sestavina dušikovih gnojil, so prav zalivske države, kjer pa sta zaradi bližnjih vojnih žarišč in zaprtja Hormuške ožine proizvodnja in pomorski promet močno omejena. »Gnojil skorajda ni več mogoče dobiti. Če so že dobavljiva, pa je njihova cena taka, da si jih enostavno ne moreš privoščiti.«

M. L.

Kot pravi, so se v zadnjem mesecu ali dveh podražila za sto odstotkov, s 400 evrov za tono na 800 evrov. »Gnojila kupiš enkrat na leto. Kdor jih ni kupil pred podražitvijo, ima zdaj velik problem. Če bodo vhodni stroški tako visoki, se matematika enostavno ne bo izšla. Pridelovalci pšenice že zadnja tri leta delamo s čisto ničlo, saj so odkupne cene tako nizke, da komajda še pokrijemo stroške proizvodnje.«

Po Zevnikovem mnenju tako marsikdo sploh nima več predstave o tem, kaj pomeni kmetijstvo. »Temu primerne so bile tudi predvolilne debate. Razprav o kmetijstvu skorajda ni bilo zaslediti. Kot da je kmetijstvo povsem nepomembno in hrana nekaj povsem samoumevnega.«

M. L.