Preteklo soboto, 7. novembra, so se pohodniki iz različnih koncev Dolenjske ter širše Slovenije zbrali na tradicionalnem, že 21. spominskem pohodu iz Škocjana na Bučko. Letošnji dogodek je imel še posebej močan jubilejni pridih, saj je minilo natanko 85 let od prvega organiziranega partizanskega napada na nemško postojanko na Dolenjskem. 

FB Andreja Katič

Osrednje sporočilo prireditve, ki jo z roko v roki pripravljajo Krajevna skupnost Bučka, Občina Škocjan ter borčevske organizacije pod okriljem Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto, je bilo jasno: spomin na pogum prednikov in solidarnost sta temelja naše svobode, ki ju ne smemo nikoli pozabiti. 

Zgodnje jutranje ure so pred občinsko stavbo v Škocjanu pospremile večje število pohodnikov, ki so se podali na pot proti Bučki. Tradicionalna pot spomina vsako leto malce spremeni svojo traso, da udeležencem predstavi različne zgodovinske točke iz obdobja okupacije. Med hojo so se skupini pridružili tudi člani 1. Spominskega Dolenjskega partizanskega bataljona, ki s svojimi uniformami in opremo vsakič znova poskrbijo za pristno zgodovinsko kuliso.

FB Andreja Katič

Pot se je zaključila na Bučki, kjer sta pohodnike pričakala topel sprejem lokalnih društev in osrednja spominska slovesnost v dvorani Kulturnega doma.

Da bi razumeli pomen tega pohoda, se je treba vrniti v noč s 1. na 2. november leta 1941. Jeseni tistega leta so se Nemci na mejnem območju desno od Save (kamor je spadala tudi Bučka) intenzivno pripravljali na izseljevanje slovenskega prebivalstva, saj so želeli v te kraje naseliti Kočevske Nemce. Skozi vas je namreč tekla stroga meja med italijanskim okupacijskim območjem in nemškim Rajhom. 

FB Andreja Katič

Nemci so si svojo močno postojanko, obdano z bunkerji in strelnimi jarki, uredili v takratnem mogočnem bučenskem župnišču. Da bi preprečili načrtovano nemško izseljevanje Slovencev, sta politično vodstvo in Glavni štab zasnovala drzen načrt. 

V novembrski noči je okoli 40 borcev novomeške in mokronoške čete izvedlo bliskovit napad na to nemško utrdbo.

FB Andreja Katič

Čeprav je akcija doživela le delni uspeh, je popolnoma presenetila nemško vojsko. Ta napad je imel velik psihološki pomen za celotno Narodnoosvobodilno borbo (NOB) na Slovenskem – bil je namreč prva organizirana bojna akcija partizanskih čet proti tako močni in redni nemški vojaški sili. Prva žrtev tega zgodovinskega spopada je bil borec Jožko Saško - Devi, ki mu danes ob šoli na Bučki stoji spomenik. 

FB Andreja Katič

Maščevanje okupatorja po napadu je bilo neusmiljeno. Že naslednje jutro so nemške čete obkolile vasi, preiskovale hiše in terorizirale domačine. Sledil je eden najbolj tragičnih utrinkov dolenjske zgodovine: Bučka je postala edino območje v celotnem okupiranem območju, s katerega so Nemci v nekaj mesecih izgnali praktično celotno prebivalstvo – na svojih domovih je smelo ostati borih pet ljudi. Izgnanci so morali zapustiti polne kašče, živino v hlevih in toplo hrano na štedilnikih, s seboj pa so lahko vzeli le tisto, kar je šlo v ročne svežnje. Zaradi tega je Bučka še danes globok simbol upora, pa tudi strahotnega trpljenja slovenskih izgnancev. 

FB Andreja Katič

Slavnostna govornica na proslavi, poslanka v Državnem zboru RS in podpredsednica krovne borčevske organizacije Andreja Katič, je v svojem nagovoru potegnila vzporednico med takratnim zgodovinskim pogumom in današnjim časom. Poudarila je, da sta prav Osvobodilna fronta in neizprosen partizanski boj tista dejavnika, ki sta slovenskemu narodu zagotovila obstoj in prostor na zemljevidu sveta. Izrazila je globoko spoštovanje do štiridesetih borcev, ki so takrat brez oklevanja tvegali svoja življenja za domovino. 

FB Andreja Katič