Marko Kirar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Država bo pilotni projekt legalizacije romskih naselij, v okviru katerega bodo urejali lastniška razmera, infrastrukturo in javne storitve, najprej začela v občini Krško, v Kerinovem Grmu. Sledila bodo naselja v občinah Črnomelj, Rogaševci in Škocjan.

· Podpisali pismo o nameri

Pilotni projekt romskega naselja Kerinov Grm: Nikomur ne bo nič podarjenega

Država je pogovore z Občino Škocjan že začela. O tem je tekla beseda na nedavni seji škocjanskega občinskega sveta, na kateri so svetniki zagovarjali stališče, da morajo pogovori najprej steči z največjim lastnikom zemljišč v romskem naselju Dobruška vas, z Agrarno skupnostjo Dobruška vas. Ta po besedah njenega predsednika Bojana Jeraka ohranja znano stališče, da želi svojo zemljo nazaj – seveda brez Romov. Projekt torej še zdaleč ne bo preprost.

V romskem naselju v Dobruški, ki je razdeljeno na dva dela, živi že več kot 350 Romov. Od okoli tridesetih stavb sta v naselju le dva legalna objekta, preostali pa so zgrajeni »na črno« in na tujih zemljiščih: Agrarne skupnosti in Kmetijske zadruge Trenje - Krka, Občine Škocjan, Republike Slovenije.

Za morebitno legalizacijo je predviden manjši del naselja na hišni št. 35 ob avtocestnem priključku, večji del naselje južneje, na hišni št. 41, pa ne, ker gre za poplavno območje, zraven pa je tudi gospodarska cona. Ena romska hiša na drugi strani potoka Radulje pa se nahaja v Naturi 2000, kar je tudi ovira. Že ko je občina sprejemala OPN, je bilo jasno, da v tem predelu legalizacija ne bo mogoča. To pomeni, da bo treba tamkajšnje Rome v nekem doglednem času odseliti drugam. A kam?

Pravica do zasebne lastnine

Na januarskih pogovorih o pilotnem projektu legalizacije v Ljubljani je poleg župana Jožeta Kaplerja sodeloval tudi član Civilne iniciative Škocjan Bogdan Krašna, ki je kot občinski svetnik na seji kolegom predstavil poudarke.

Izpostavil je pravico do zasebne lastnine kot temeljne človekove pravice, ki je zapisana v Ustavi, »a se je pri nas ne spoštuje, vsaj ne v odnosu do pripadnikov romske skupnosti.« Spomnil je, da so »civili« s trdim delom in v skromnih razmerah v dolgih letih ustvarili čudovita naselja in svoje domove, Romi pa v tretjem tisočletju zahtevajo, da naj jim država ali občina uredi sanitarije in še kaj.

»V Dobruški vasi in še marsikje nepremičnine zasedajo Romi ter lastniku preprečujejo dostop do njih, zanje pa sam plačuje davke in po novem ga bo moral menda še za objekte, ki so jih na njegovem zemljišču postavili drugi. Lastnikom pa nobena ustanova ne pomaga pri reševanju zadev,« je dejal Krašna.

Romom nič podarjeno

Škocjanski svetniki so menili, da je zadeve treba reševati, čeprav je malce neprimerno, da se tega vlada loteva tik pred volitvami. Župan Jože Kapler je ponovil besede državnega sekretarja v kabinetu premierja Jureta Lebna s sestanka, da Romom ne bo nič podarjenega in da zemlja ne bo zastonj.

»Občina se ni še nič zavezala, šli smo se le pogovarjat in iskat rešitve, saj tako, kot je že od 30 do 40 let, ne more ostati. Za naše krajane bo vse le še slabše,« je poudaril župan. Dodal je, da hkrati s pogovori o legalizaciji potekajo tudi pogovori s prostorskimi strokovnjaki ter z ministrstvom za delo glede socialnega podjetništva in izobraževanja Romov.

»Getoizacija gotovo ni prava rešitev. Da bi Romi zaživeli kot preostali državljani, pa se da, če se hoče, in to dokazuje naš primer romske družine, ki je leta 2014 s socialnimi transferji pošteno kupila dom zunaj romskega naselja, saj si je želela svetlejšo prihodnost,« še pove župan.

Država, ne občina

Svetniki so se strinjali s predlogom Martine Kralj in Bogdana Krašne, da je treba začeti pogovore z največjim lastnikom zemljišč v zgornjem delu naselja (ob AC), Agrarno skupnostjo Dobruška vas, o tem, kaj je zanje še sprejemljivo. Razmere pa naj si pride ogledat tudi državni sekretar Leben. 

Silvo Vene pa je opozoril, da bo težko pridobiti ta zemljišča in da je bolje, da pobudo prej kot občina prevzame država, ki naj do lastnikov pristopi z jasnimi pogoji.

»Lastniki imajo gotovo zadnjo besedo. Odgovornim v Ljubljani pa je treba še povedati, da naj ne pozabijo na empatijo do ljudi iz Dobruške vasi, Stranj, Dobrave pri Škocjanu idr., ki so lastniki zasedenih zemljišč in so bili v teh letih vsi že bolj ali manj večkrat žrtve ravnanj Romov.«

L. M.

Zemljo lastnikom

Kot pove Bojan Jerak, predsednik Agrarne skupnosti Dobruška vas – vanjo je povezanih okoli 25 lastnikov, domačinov iz bližnjih vasi, ki so lastniki dobrega hektara kmetijskih zemljišč, ki jih v naselju na hišni številki 35 zasedajo Romi –, jim ni všeč, da se o legalizaciji pogovarjajo brez njih in o tem le berejo v medijih.

Njihovo stališče je jasno.

»Zasedena ukradena zemljišča, ki so nam bila vzeta sedemdeset let nazaj in jih zasedajo Romi, je treba vrniti lastnikom. Pa ne tako, da se nas napotuje na dolgotrajne pravde, ki bodo trajale dlje, kot bo marsikdo živel, in seveda tudi veliko stanejo. Zadeve mora urediti država, ki je dopustila, da je do takšnega stanja prišlo in je z marsičem to tudi spodbujala.

Veliko ljudi pravi, da morajo tudi Romi nekje živeti, da imajo to pravico. Mi jim je ne odrekamo, a vsak lahko živi le v svoji nepremičnini, ki si jo je kupil, podedoval, zgradil …, ki si jo je pridobil na zakonit način,« pravi Jerak.

Nepremičninski davek?

Marko Kirar, eden izmed članov Agrarne skupnosti Dobruška vas, spomni na krivico, da so jim bile v njihovo premoženje štete vse zgradbe, ki so na črno zgrajene na zemljiščih v njihovi lasti. »Tako smo bili ves čas prikrajšani pri otroškem dodatku, plačilu vrtca in pri skupnem premoženju.«

Kaj šele bo, če bo prišlo do nepremičninskega davka! Že ob prvem poskusu pred leti je med lastniki zavrelo. »Danski izračun nepremičnin pa je jasno pokazal, da so romski objekti na zemlji agrarne skupnosti vredni 350 tisoč evrov.«

Do legalizacije dela romskega naselja v Dobruški vasi je torej še daleč.