Mati vseh salamijad: Vstop ženskam ni prepovedan, le povabljene niso
Sevniška salamijada, mati vseh salamijad, je včeraj, tradicionalno na dan mučenikov, 65. leto zapored v sevniški gostilni Vrtovšek ponudila izjemno bero suhih salam.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prireditev z mednarodnim značajem je tudi tokrat privabila več stoglavo (moško) množico ljubiteljev te suhomesnate dobrote.
Sevniško salamijado, najstarejšo v Sloveniji in tudi največjo po številu vzorcev, prireja Društvo salamarjev Sevnica neprekinjeno od leta 1962 v gostilni Vrtovšek. Prvo leto sta bili na mizi salami gostilničarja Petra Vrtovška in njegovega prijatelja Rudija Mlinariča. Naslednje leto so bile tri in nato vsako leto več.
Letos je bilo na mizah ocenjevalcev 149 salam, od tega 99 vzorcev glavnega tekmovalnega dela, ostali pa v kategorijah rejcev in prijateljev. »Velika večina vzorcev salam je seveda z območja Sevnice ter drugih delov Posavja in Dolenjske, kakih deset odstotkov pa pride tudi z drugih koncev Slovenije,« pove predsednik društva Peter Ivančič.
Letos izjemna letina salam
Šestčlanska ocenjevalna komisija je svoje celodnevno delo, ki je bilo videti sila resno, opravila že v ponedeljek. Kot je po prvih 25 ocenjenih salamah povedal predsednik ocenjevalne komisije Gal Motore, letos pričakujejo nadpovprečno kakovostne salame. »Še posebej vlaga na začetku zime je bila ugodna, tudi temperature so bile konstantne , brez velikih nihanj, kar je napoved za izjemno letino.«
Kot pravi, so z leta v leto vzorci boljši, z manj napakami in zelo izenačeni. »V zadnjih desetih, petnajstih letih salamarji res zelo pazijo na kakovost surovine in začimbe, pa tudi dozorevanje salam je pod rednim nadzorom,« dodaja Motore.
Ne iščejo le najboljšega okusa
Ocenjevanje poteka na podlagi posebnega pravilnika Zveze salamarjev Slovenije. »Ne iščemo najboljšega okusa, pač pa iščemo napake. Pravila so natančno določena, kakšna mora biti salama po videzu, kakšen mora biti prerez, kakšen vonj, iščemo pa okus tradicionalne sevniške salame.«
Med najpogostejšimi napakami, ki se po Motorejevih besedah še pojavljajo, je nekoliko preveč dima, ki izstopa pri vonju, slabo očiščeno meso, torej da so prisotne kite, pa tudi morda nedozorelost salam.
Skrbijo za podmladek
V sevniškem društvu skrbijo tudi za podmladek. »Vemo, da ni dovolj zgolj organizirati salamijado, pač pa moramo skrbeti tudi za to, kdo bo prinesel salame. Naše osnovno poslanstvo je nadaljevanje tradicije, zanjo pa je potreben mlad kader. Lani smo v svoje vrste sprejeli šest mladih članov, ki so letos prvič delali salame s pomočjo mentorjev. Kazali so navdušenje in tudi obljubili, da bodo s tem nadaljevali. Naše poslanstvo torej ni zgolj na papirju, pač pa ga tudi udejanjamo,« dodaja Ivančič.
Vstop ženskam ni prepovedan, le povabljene niso
Sevniška salamijada je znana tudi po tem, da imajo vstop na prireditev le moški. Pa to ni čisto res, pove Ivančič.
»Nikjer ni zapisano, da ženske ne smejo priti,« pravi. »Izročilo pravi, da so nekoč ženske skupaj z možmi prihajale na prireditev. Ko so ponoči začele 'tečnariti', da je treba domov, pa so možakarji rekli: No, pa vas drugo leto ne bomo povabili. In so pri tem vztrajali. Sodobni salamarji smo bolj diplomatski. Svojim ženam rečemo, da tradicijo je pač treba nadaljevati in jih prosimo, če lahko gremo sami. Ženske vedo, da tukaj ni drugih žensk, zato vsako leto svoje može z veseljem spustijo sem.«
Najboljšo salamo je letos pridelal Denis Krošelj iz Kapel, v kategoriji rejcev pa je slavila družina Tomažič iz Tržišča.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.