I. V.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Novem mestu smo ta trenutek tik pred odprtjem bloka z dvajsetimi oskrbovanimi stanovanji v Šegovi ulici, kjer Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v Podbrezniku pa zasebni investitor, črnomaljsko gradbeno podjetje TGH, gradi dva stanovanjska bloka s 55 stanovanji, od katerih bo 29 oskrbovanih in bodo, kot je ob položitvi temeljnega kamna napovedal direktor Marko Jarnević, prilagojena starejšim oziroma tistim, ki pri vsakdanjem življenju potrebujejo več pomoči.

Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz varovana) so stanovanja, ki so arhitekturno prilagojena stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. Navadno so namenjena starejšim ljudem, ki se sami ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati, kljub temu pa lahko še vedno živijo razmeroma samostojno življenje z večjo ali manjšo pomočjo strokovnega osebja.

Prebivanje v tovrstnih stanovanjih je prilagojeno tako, da prepreči marsikatero poškodbo, če že nastanejo težave, pa naj bi zadoščal pritisk na rdeč gumb in starostnik v težavah naj bi dobil pomoč v nekaj minutah.

Razlika med javnim in zasebnim

Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je lastnik 469 oskrbovanih najemnih stanovanj v skupno 19 krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Brežicah, Krškem in v Trebnjem. V to številko še ni vštetih dvajset novih stanovanj v Šegovi ulici v Novem mestu, ki bodo svoje stanovalce dobila še letos, prav tako naj bi bil še letos končan blok z 21 oskrbovanimi stanovanji na območju med Majnikovo ulico in Krošnjarsko potjo v Ribnici.

Pogoji, ki jih ima Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja v razpisu za oddajo v najem oskrbovanih stanovanj iz svojega fonda, so štirje: starost več kot 65 let, primerno zdravstveno stanje in sposobnost samostojnega prebivanja, da prosilec ni v osebnem stečaju in sposobnost plačevanja najemnine ter preostalih stroškov, ki so vezani na najem.

V tem primeru so pravila jasna in možnosti, da bodo v oskrbovanem stanovanju živeli stanovalci, ki takega stanovanja ne potrebujejo, dejansko ni.

· STANOVANJA ZA STAREJŠE?

Oskrbovana stanovanja na Bookingu

Kadar pa je investitor kdo drug, na primer zasebno podjetje, pa je zgodba drugačna. Pred časom smo denimo pisali na primerih tovrstnih stanovanj v Šmarjeških Toplicah (v Dolenjskih Toplicah blok še gradijo), ki sicer ustrezajo vsem zahtevanim standardom za oskrbovana stanovanja, a v njih stanujejo tudi mlade družine ali pa jih celo oddajajo v turistične namene ali pa so jih lastniki kupili kot kapitalsko naložbo.

Nenamenska raba oskrbovanih stanovanj

Kar pa je problematično. Za gradnjo oskrbovanih stanovanj zakonodaja predvideva nekatere olajšave. Občine na primer lahko za gradnjo stanovanj, ki zadoščajo standardom oskrbovanih stanovanj, investitorju odmerijo nižji komunalni prispevek. Nižji so tudi standardi za število parkirišč na posamezno stanovanje.

Komunalni prispevek je obvezna dajatev občini, ki jo plača investitor zaradi priključitve oziroma uporabe komunalne infrastrukture. Nižji komunalni prispevek pomeni nižji priliv v občinski proračun, gre torej to na račun davkoplačevalcev, kar je v primeru namenske rabe oskrbovanih stanovanj upravičeno, v primeru nenamenske rabe, torej v primeru, ko tako stanovanje uporablja nekdo, ki ne izpolnjuje določenih meril, pa neupravičeno.

Nekoliko grobo rečeno, gre v tem primeru za goljufijo, za oškodovanje občinskega proračuna. Kaj storiti v takem primeru?

Zakonodaja ne predpisuje, da v oskrbovanih stanovanjih ne sme stanovati kdor koli, ki na primer ne zadošča merilom, kakršna za svoje najemnike predpisuje Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kriteriji očitno veljajo le do izdaje gradbenega dovoljenja in so vezani le na tehnične zahteve. Kaj se zgodi, če je raba oskrbovanih stanovanj nenamenska, zakonodaja ne opredeljuje.

Če bi neki občinski odlok določil, da je treba v takem primeru doplačati komunalni prispevek, bi bilo to v praksi verjetno težko izvesti, sploh če se to zgodi po nekem daljšem časovnem obdobju, prispevek pa je plačal investitor, ki je stanovanje prodal, to pa je potem zamenjalo še več lastnikov. In kaj bi se zgodilo, če bi se v stanovanje pozneje naselila oseba, ki izpolnjuje kriterije, oziroma če bi se novi lastnik vmes postaral? 

Torej: ali taka stanovanja lahko naselijo tudi mlade družine in turisti? Lahko. 

Ker gre pri zasebnih investitorjih navadno za gradnjo tovrstnih stanovanj, namenjenih prodaji, kriterijev, kdo lahko kupi tako stanovanje, ni. V bistvu je edini kriterij denar. Odgovor na vprašanje iz naslova, ali taka stanovanja lahko naselijo tudi mlade družine in turisti, je pritrdilen. Lahko. 

Kot lahko preberemo v oglasu enega izmed investitorjev v gradnjo oskrbovanih stanovanj in hiš, je posebnost teh »dejstvo, da so zaradi celovite oskrbovanosti namenjena tako mladim družinam kot starejšim. Hiše in stanovanja so na razpolago za vse, ki želijo popolno udobje bivanja, z možnostjo najema vseh življenjsko pomembnih servisnih storitev (prehrana, čiščenje, zdravstvena oskrba …).« Večina tovrstnih oglasov cilja na precej širši krog kupcev, kot so starejši od 65 let.

Prodaja oskrbovanih stanovanj širšemu krogu kupcev torej ni izjema, je bolj pravilo. Tudi če se za nakup odločijo ljudje, ki ustrezajo kriterijem za prebivanje v oskrbovanih stanovanjih, da na primer prodajo hišo, v kateri so živeli do takrat, marsikdaj sami, in je zaradi starosti ne morejo več vzdrževati ter se preselijo v oskrbovano stanovanje, je zelo verjetno, da ga bodo po smrti ali pa po odhodu v dom za ostarele zapustili nekomu, ki tem kriterijem ne bo ustrezal. Nemogoče je od naslednikov zahtevati, da takega stanovanja ne smejo uporabljati in da ga lahko prodajo samo nekomu, ki omenjenim kriterijem ustreza.

Iztok Kovačič, vodja urada za razvoj in prostor na novomeški občini, pravi, da so kriteriji za najem oskrbovanih stanovanj, ki jih postavljajo javni stanovanjski skladi, različni, odvisni od potreb in razpoložljivih stanovanj, tako da je ponekod starostna meja tudi nižja. 

»Ne vem, kako bi se dalo regulirati, kdo lahko kupi oskrbovano stanovanje. Če bi bilo razpoložljivih stanovanj na trgu dovolj, bi bila verjetnost, da bodo oskrbovana stanovanja res služila svojemu namenu, večja, sicer pa je odločitev, komu bo tako stanovanje prodal, stvar odločitve investitorja. Pravilnik oskrbovana stanovanja posebej opredeljuje kot stanovanja za starejše. Stavbe z oskrbovanimi stanovanji morajo po pravilniku imeti med drugim tudi skupni prostor, namenjen druženju stanovalcev, pa dvigalo in še kaj. Če manjka ena sama stvar, lahko je to tudi neka povsem bizarna malenkost, to formalno ni oskrbovano stanovanje,« navaja Kovačič. V tem primeru taka stanovanja lahko opredelimo kot prilagojena.

V Novem mestu oskrbovanih stanovanj do odprtja blokov v Šegovi ulici in Podbrezniku formalno še ni, čeprav nekatera, ki jih je v Podbrezniku zgradil javni stanovanjski sklad, zadoščajo večini kriterijev.