L. M.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Minevajo tri leta, odkar se je Novomeščanka Simona Šeremet Kalanj zavzela za pomoč slovenskim mamicam domnevno ukradenih otrok. Pred dvema letoma je ustanovila društvo Izgubljeni otroci Slovenije, ki ima 135 članov – pretežno prizadetih mamic, tudi iz Dolenjske in Posavja.

Trgovina z novorojenčki

Anica sumi, da je bil njen sinko prodan, otroke so takrat kupovali vplivni in bogati

Tako kot številni starši v državah nekdanje Jugoslavije tudi nekatere Slovenke sumijo, da so jim po rojstvu otroka pod pretvezo, da je ta umrl, dojenčka v resnici odvzeli. V javnosti se omenjajo zelo visoke številke – celo 20 tisoč primerov v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja –, kar pa do zdaj ni bilo enotno in forenzično potrjeno. Sum staršev podžigajo predvsem pomanjkljiva ali protislovna dokumentacija ter dejstvo, da marsikje ni bilo mogoče pridobiti popolnih podatkov o smrti novorojenčka.

Podatki skrbijo

»Zdravstvenega dokumentacija je nepopolna, dokumentacija matičnih služb nepravilno izpolnjena – prečrtana, popravljena; napačno je vpisan datum rojstva; večkrat piše, da je mamica samska, pa ni bila; datum smrti ni vedno zapisan; obdukcijski zapisniki so ali niso, v veliko primerih ni znanih grobov. Veliko je razlik med podatki, ki jih hranijo bolnišnice, in podatki upravnih enot ali pogrebnih podjetij, skratka, veliko je indicev, ki nakazujejo možnost odtujitve otrok,« pove Šeremet Kalanj.

V društvu so se za pomoč oz. razjasnitev zadev najprej obrnili na pristojne ustanove – porodnišnice, policijo, upravne enote, centre za socialno delo. »Vendar nismo bile ravno zaželene in dobrodošle. Postopki so tekli izjemno počasi,« pravi Simona Šeremet Kalanj. Zato so se obrnile na politiko. Zdaj jih je razočarala tudi ta. 

· Ukradeni otroci?

Trije novorojenčki naj bi ji umrli v novomeški porodnišnici, a mama dvomi v njihovo smrt

Poročilo zavrnjeno

Vmesnega okoli 400 strani dolgega poročila parlamentarne komisije za ugotavljanje in oceno dejanskega stanja v primerih ukradenih otrok poslanci namreč niso podprli. Trideset jih je glasovalo za (opozicija, poslanci SD in oba poslanca manjšin), 38 poslancev Svobode pa proti. 

»A to ne boli najbolj, saj ima vsakdo pravico do svojega mnenja, čeprav je le 9 od 90 poslancev poročilo sploh poslušalo. Sporen je način, kako nas je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki nam je na začetku osebno obljubila podporo, prizadela z neprimernimi izjavami, da je tema spolitizirana, da smo grebli po grobovih, jih oskrunili itn., skratka, pokazala je, da res nima čuta in spoštljivosti do mamic, ki ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki,« pravi Simona Šeremet Kalanj, tudi strokovna sodelavka komisije, ki je bila ustanovljena spomladi 2024, vodi jo Alenka Jeraj, raziskala pa je 27 primerov.

· UKRADENI OTROCI

Mama domnevno ukradene dojenčice želi analizo DNK

· Tudi v Brežicah in Novem mestu?

Pričale matere domnevno ukradenih dojenčkov

Zagnano naprej

Simona Šeremet Kalanj pove, da jih to dogajanje ni ustavilo. Komisija bo do konca mandata delala naprej in v društvu upajo, da bo nova vlada to delo nadaljevala. V društvu ga vsekakor bodo. 

»Pomembno nam je le, da se staršem pove resnica: Če je otrok živ, kje je. Če je umrl, kje je pokopan. Menda ima vsak pravico do groba, ampak vsi ga nimajo. Kje so otroci? Če niso bili prodani in so res umrli, so jih mogoče odvrgli kar med patološke odpadke, tj. kot smet! Oboje je nesprejemljivo. Mamice v glavnem niso mogle videti svojih mrtvih otrok in se od njih posloviti, kar je povzročilo nepopisno trpljenje in negotovost, ki traja že desetletja. Nekatere matere iščejo tudi po tri otroke.«

· Preiskovalna komisija DZ

Pričala tudi sestra domnevno ukradenega otroka

· Vzorca DNK ne dajo

Sestra domnevno ukradenega otroka prepričana, da je njen brat živ

Zakaj jim verjeti

Na očitke, zakaj so se mame javile zle sedaj, po toliko letih, sogovornica pove, da jih je bilo strah in sram, da so vse dvome raje potisnile v pozabo, kar so jim svetovali mnogi. Desetletja po drugi svetovni vojni se v zdravstveni stroki ključnih in usodnih informacij tudi ni predajalo pacientom oz. porodnicam.

»Jaz jim verjamem, zakaj jim ne bi? Niso imele človeka, ki bi jih poslušal in jim verjel. Zakaj bi si izmišljevale take stvari? Država je dolžna staršem povedati, kje so njihovi otroci, saj so se vendar rodili v državnih porodnišnicah. Niso rodile doma, niso rodile v tujini,«, pravi Šeremet Kalanj. 

Dodaja, da še zdaj prejema nove klice mater. Vsak primer preveri in ni vsak primeren za nadaljnje postopke. S pooblastilom matere sama zbere vso potrebno dokumentacijo, jo fotokopira v dveh izvodih, od katerih enega preda staršem, drugega pa kriminalistom. 

Med 135 primeri domnevno ukradenih otrok, ki jih je raziskovala – najmlajši je iz leta 1998 in se nanaša na mariborsko porodnišnico –, se trije nanašajo na brežiško porodnišnico, nekaj več pa na novomeško.

Ekshumacija groba

»Dve mamici iz Novega mesta – Cvetka Medle in Marija Šiško – želita tudi ekshumacijo groba, saj nista bili na pogrebu umrlega otroka in dvomita, da v grobu res leži njun otrok. Upata, da jim to s pomočjo društva uspe,« pravi Simona Šeremet Kalanj. 

»Odpiranje grobov ni oskrunitev. Vse poteka zakonito, s sodno odredbo in prisotnostjo ustreznih strokovnjakov. Do zdaj smo imeli dva primera: leta 2024 v Kopru, ko Inštitut za sodno medicino ni mogel gotovo ugotoviti, ali gre za dotičnega fantka, ker ni bilo dovolj genetskega materiala. A ostankov zdaj ne vrne mamici za ponoven pokop, kar je čudno. Drug primer je družina Jelen iz Podravja, pri kateri so izkop opravili decembra lani, a analiza DNK še ni opravljena, da bi se videlo, ali je ta otrok v resnici otrok mame, ki naj bi ji bil odtujen leta 1981.«

Administrativne napake?

Razlage, da je pomanjkljiva in sumljiva dokumentacija o smrtih novorojenčkov samo posledica administrativnih napak, Simona Šeremet Kalanj ne sprejme. »Upravičeno se sumi na organizirano trgovino z belim blagom, ki je delala pod okriljem nekoga. Koga? Ne vem, a dejstvo je, da se še danes to raziskovanje blokira, čeprav je nujno, da se izve resnica in da za morebitna kazniva dejanja nekdo odgovarja.«

Pove, da na našem območju dobro sodeluje z novomeškim kriminalistom Sašem Križem. »Tudi na novomeški komunali, na kateri imajo dobre evidence in večina teh otrok ni zapisana v knjigi pokopov, so korektni. Drugje pa se nas bolj otepajo.« Po njenem vedenju še noben primer na Specializiranem državnem tožilstvu, ki je prevzelo zadevo domnevno ukradenih otrok, ni razrešen. »A noben tudi ni zavržen, kar pomeni, da verjetno nekaj je na vsem tem in da kriminalisti še zbirajo dokaze.«

Zaslišanje pred komisijo

Patologinja o primerih ukradenih otrok: starši zapisnika niso mogli dobiti

Preverja in preiskuje

Kot so na Specializiranem državnem tožilstvu povedali za Dolenjski list, je po podatkih iz oktobra 2025 v obravnavi 124 primerov, ki so še v fazi preverjanja in preiskave. »V predmetni zadevi gre za preiskovanje okoliščin dogodkov v obdobju od leta 1960 do leta 1998. To je zelo široko obdobje preiskovanja, v katerem je bila v veljavi različna zakonska podlaga, zato je zaradi različnih pravnih kvalifikacij težko določati kazniva dejanja in njihovo zastaranje. Poleg tega gre za izjemno občutljivo zadevo, v kateri niso znani domnevni storilci. Prav tako je bilo zelo zahtevno zbiranje razpoložljive zdravstvene dokumentacije.«

Povedo še, da so primeri iz pristojnosti šestih policijskih uprav, sami pa z vsemi zelo dobro sodelujejo. »Več informacij pa vam zaradi interesov preiskave in varstva osebnih podatkov ne moremo posredovati.«

Novomeški kriminalisti delajo

Na PU Novo mesto povedo, da so njihovi kriminalisti Sektorja kriminalistične policije od leta 2023 obravnavali več prijav, v katerih so bili navedeni različni sumi kaznivih dejanj oz. nepravilnosti, povezanih z rojstvi otrok v zdravstvenih ustanovah v Novem mestu in Brežicah v drugi polovici prejšnjega stoletja. 

»Kriminalisti so opravljali poizvedbe, zbirali obvestila in pridobivali razpoložljivo dokumentacijo. Vse obravnavane zadeve so odstopili na pristojno tožilstvo, ki je v posameznih primerih naložilo zbiranje dodatnih obvestil in druga opravila. Predkazenski postopek v obravnavanih primerih še poteka in podrobnosti ne moremo pojasnjevati.«